Ameriški predsednik je nagovoril novinarje po sestanku s svojim kabinetom za nacionalno varnost, na katerem so razpravljali o krizi v Iraku, kjer so pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska država v Iraku in Levanti (Isil) zavzeli večja mesta na severu države in se nevarno približali Bagdadu.

Obama bo v Irak napotil 300 vojaških svetovalcev, ki bodo pomagali pri urjenju iraških varnostnih sil in z njimi vzpostavili skupne poveljniške-obveščevalne centre. Ameriški mediji sicer poročajo, da bodo med temi svetovalci tudi pripadniki posebnih enot, ki bodo pomagali identificirati tarče na terenu za natančno merjene zračne napade.

V svojih besedah je bil Obama jasen, da se lahko kriza v Iraku reši le s političnimi sredstvi, pri čemer je najpomembneje, da se iraške etnične in druge skupine poenotijo, voditelji pa presežejo medsebojne razlike in stopijo skupaj s političnim načrtom za prihodnost države. Poudaril je, da ZDA ne izbirajo iraških voditeljev, a le ti lahko vodijo Irak skozi krizo in morajo imeti pri tem agendo, v kateri imajo besedo suniti, šiiti in Kurdi.

"ZDA ne bodo izvedle vojaških akcij, ki bi podpirale eno sekto v Iraku na račun druge," je bil jasen Obama. S tem ni skrival nezadovoljstva nad iraškim premierjem Nurijem Al Malikijem, ki je na udaru kritik zaradi zapostavljanja sunitske manjšine na račun šiitske večine. Po mnenju Obame je ravno ta politika glaven razlog, da so sunitski skrajneži uspeli tako hitro napredovati in poraziti veliko bolje oborožene pripadnike iraških varnostnih sil.

Zaustavitev skrajnežev v interesu ZDA
Za ZDA je na prvem mestu zaščita ameriškega osebja na veleposlaništvu v Bagdadu in drugod po Iraku, zato je tja že napotil nekaj vojakov. Ukazal je tudi povečane izvidniške in obveščevalne dejavnosti za identifikacijo tarč, če se bo odločil za zračne napade na Isil. Hkrati je ukazal povečane izvidniške in obveščevalne dejavnosti za identifikacijo tarč, če se bo odločil za zračne napade na Isil.

Zaustavitev upornikov in preprečitev državljanske vojne je v nacionalnem interesu ZDA, je pojasnil Obama in dodal, da bo ukrepal tudi zaradi humanitarnih interesov in zaradi energetske stabilnosti. ZDA morajo po njegovem mnenju tudi preprečiti, da bi Irak postal zatočišče in oporišče skrajne islamske teroristične skupine.

Ameriški predsednik se je dotaknil še sodelovanja z Iranom, za katerega meni, da lahko igra pozitivno vlogo, če se pridruži ameriškemu pozivu k spoštovanju vseh strani znotraj Iraka, pri tem pa ZDA od Teherana pričakujejo, da ne bo spodbujal potez, ki bi vodile do državljanske vojne.

Obama je na srečanju z vplivnimi kongresnimi voditelji dal vedeti, da ne potrebuje njihovega dovoljenja za morebitno vojaško posredovanje v Iraku. Že pred tednom dni je dejal, da bodo ZDA pomagale iraškim oblastem, a tja ne bo poslal ameriških vojakov.

Iraška vlada je v sredo tudi uradno zaprosila ZDA za letalske napade na sunitske upornike, ki so pred tednom dni zavzeli drugo največje iraško mesto Mosul in nato v bliskoviti akciji še znaten del iraškega ozemlja.

Največja rafinerija spet v vladnih rokah
Po hudih spopadih so iraške sile znova prevzele nadzor nad največjo rafinerijo v državi, ki je v mestu Baidži okoli 200 kilometrov severno od Bagdada. Po navedbah vojske so v zadnjih 24 urah ubili 40 napadalcev.

Skoraj 15.000 delavcev, zaposlenih v rafineriji, in okoli 100 tujih strokovnjakov so iz obrata evakuirali že v torek pred začetkom napada. Preostalih od 250 do 300 delavcev je rafinerijo zapustilo danes zjutraj po dogovoru s tamkajšnjimi plemenskimi voditelji.

Maliki je medtem odredil vpoklic vojaških častnikov, ki niso na dolžnosti. Vlada je prostovoljcem za boj proti upornikom ponudila 400 evrov mesečno.

Ameriški politični vrh sicer pritiska na Obamo, da naj zaradi poslabšanja razmer v Iraku prepriča Malikija, da se odpove oblasti. Iraški premier se je v sredo ponoči srečal s sunitskimi in kurdskimi političnimi nasprotniki, a sta srečanje in poziv k narodni enotnosti Iračanov potekala v hladnem in zelo zrežiranem ozračju.