V uradnem pojasnilu so zapisali, da "poveljniki niso izvedli svoje državne dolžnosti". Znano je, da so kurdske sile pred dnevi zavzele z nafto bogato mesto Kirkuk, in sicer po tem, ko je iraška vojska dobesedno pobegnila pred islamističnimi uporniki iz skupine Islamska država Iraka in Levante (Isil).

Zaradi nemoči vojske je med drugim najvišji šiitski verski vodja v Iraku, veliki ajatola Ali Al Sistani po petkovi maši pozval šiitske Iračane, naj primejo za orožje in se uprejo sunitskim skrajnežem.

Pripadniki Isila so z bliskovitimi akcijami zavzeli več mest, med njimi Mosul, Tikrit in Tal Afar, pri Faludži pa so sestrelili vojaški helikopter.

Spopadi vse bliže prestolnici
Nov boj med skrajneži in iraško vojsko je danes potekal v mestu Bakuba, le 60 kilometrov severovzhodno od Bagdada. Po navedbah vojaških in policijskih virov so zavzeli več delov na zahodu mesta, vključno z glavno policijsko postajo, in zasegli orožje, nakar so nadzor nad mestom v celoti vnovič prevzele vladne sile in z njimi povezane šiitske milice.

V napadu na policijsko postajo je bilo ubitih najmanj 44 zapornikov. Poročila glede odgovornosti za žrtve se razlikujejo - predstavnik premierja Nurija Al Malikija trdi, da so jih med napadom ubili skrajneži, nekaj drugih predstavnikov oblasti pa, da so padli pod streli varnostnih sil, ko so poskušali pobegniti.

Irak za nemire okrivil Savdsko Arabijo
"Menimo, da je Savdska Arabija odgovorna za to, kar te skupine prejemajo, tako v smislu finančne kot tudi moralne podpore," je sporočila iraške vlade, ki poudarja, da bi "savdijska vlada morala prevzeti odgovornost za nevarne zločine teh terorističnih skupin". Borci skrajne sunitske Islamske države Iraka in Levante (Isil) naj bi namreč uporabljali orožje, ki ga je financirala Savdska Arabija.

V Savdski Arabiji pravijo, da nemirov ne bi bilo, če ne bi bilo verske in izključevalne politike iraške vlade, menijo pa tudi, da trenutna politika v Iraku ogroža njegovo stabilnost in suverenost. Al Maliki je sicer že marca obtožil Savdsko Arabijo in Katar, da podpirata terorizem v Iraku.

Ban Ki Mun: "Iraška kriza se lahko razširi"
"Obstaja resno tveganje za nadaljnje sektaško nasilje velikih razsežnosti znotraj Iraka in zunaj njegovih meja," je v Ženevi opozoril generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun.

Po poročilih, da so skrajneži do zdajj ubili že več deset zajetih iraških vojakov, žrtve pa so tudi med civilisti, je Ban ostro obsodil "vse te teroristične napade", pri katerih gre za nesprejemljive kršitve človekovih pravic. O morebitnem mednarodnem posredovanju ni želel ugibati, ve pa, da "številne države razmišljajo o možnostih za pomoč iraški vladi".

ZDA v Irak poslale letalonosilko in bojno ladjo
Bela hiša je sporočila, da bo v Irak poslala 275 članov vojaškega osebja, ki bodo okrepili varovanje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu.

Poleg tega je ameriški predsednik Barack Obama v Perzijski zaliv poslal letalonosilko in še eno bojno ladjo, njegova ekipa nacionalne varnosti pa mu pripravlja dodatne možnosti pomoči vladi premierja Al Malikija, ki si je po mnenju ameriške administracije zaradi sektaškega načina vodenje države sama kriva za to, kar se ji dogaja. Washington razmišlja tudi o napotitvi posebnih enot, ki bi iraškim vladnim enotam pomagale pri urjenju in jih predvsem držale skupaj. Posebne enote pa so tudi koristne za usmerjanje letal proti ciljem med zračnimi napadi. Washington ne izključuje niti uporabe brezpilotnih letal.

Kerry: "Mogoče vojaško posredovanje"
Ameriški državni sekretar John Kerry je namignil, da bi lahko ZDA tudi vojaško sodelovale z Iranom v boju proti sunitskim islamistom, a takoj sta njegovo izjavo zanikala njegova lastna tiskovna predstavnica in njen kolega v Pentagonu. Kerry je namreč na vprašanje, ali bi lahko ZDA z Iranom v Iraku sodelovale tudi vojaško, odgovoril, da ne izključuje ničesar, kar bi bilo konstruktivno, in da so ena izmed možnosti tudi ameriški zračni napadi.

Vlada se zanaša na pomoč Irana
Malikijeva vlada se sicer že zanaša na iransko vojaško pomoč, saj je v Bagdad prišel poveljnik posebnih enot revolucionarne garde Al Kuds general Gasem Solejmani. Njegova vloga naj bi bila svetovalna, Američane pa naj bi o tem predhodno obvestili.