Okoli 20 odstotkov prebivalcev Švice je tujcev, 400.000 izmed njih oziroma 5 odstotkov celotnega prebivalstva, je muslimanov. Večinoma gre za Turke ali ljudi, ki izvirajo z Balkana, manjšina je Arabcev. Sodeč po vladni raziskavi iz leta 2000, manj kot 15 odstotkov švicarskih muslimanov aktivno prakticira svojo vero, le štiri izmed 150 mošej pa ima tudi minaret. Največji verski skupnosti sta sicer katoliška (42 odstotkov prebivalcev) in različne protestantske ločine (35 odstotkov).
Minaret (v arabskem jeziku "minara" pomeni svetilnik) je arhitekturna značilnost islamskih mošej. Običajno gre za visoke in okrogle stebre, ki imajo čebulnat ali stožičast vrh, in so običajno prostostoječi, vedno pa so najvišja točka verskega kompleksa. Prve mošeje so gradili brez minaretov, pojavili so se okoli 80 let po Mohamedovi smrti. Poleg tega da so vidni simbol muslimanski skupnosti, so tudi prostor, s katerega muezin kliče k molitvi. V nekaterih sodobnih mošejah sicer k molitvi ne kličejo več iz minaretov, ampak kar po mikrofonu ali zvočnem sistemu iz molilnice. V nekaterih najstarejših mošejah, kot je tista v Damasku, pa so bili minareti tudi osvetljeni stražni stolpi. Minareti imajo še eno funkcijo - so mehanizmi za uravnavanje temperature. Najvišji minaret, visok 210 metrov, sicer stoji v mošeju Hasana Drugega v Casablanci v Maroku.
Pravna omejitev vse številčnejšega in vse močnejšega sovražnika znotraj družbe, muslimanov, ali kratenje pravice do verske svobode? Odkrito izražanje islamofobije in ksenofobije ali dajanje demokratičnega glasu ljudstvu, da se ima možnost izraziti proti napadalnim simbolom verske in politične moči? Mošeje - intimni prostori za osebno molitev ali stavbe, v katerih se vera prakticira le pod pretvezo širjenja islamskega vpliva? Muslimani - teroristi in skrajneži ali enakopravna in "nič kriva" skupnost v švicarski družbi?
150 mošej, le štiri z minareti
To so glavne dileme, okoli katerih se vrti kampanja pred nedeljskim referendumom o prepovedi gradnje minaretov v Švici. Če bo glasovanje uspelo, bodo k 72. členu ustave dodali dopolnilo, v katerem bo jasno zapisano, da se k mošejam v Švici ne sme več graditi minaretov. Trenutno imajo sicer v tej alpski državi, v kateri so se že leta 1291 trije kantoni, Uri, Schwyz in Nidwalden, dogovorili o medsebojnem trgovanju in zagotavljanju varnosti čez pomembne alpske ceste, kar velja za ustanovni dokument švicarske konfederacije, od približno 150 mošej le štiri tudi minarete.
Kakšno okolje? Čigavo okolje?
"Izvirni greh": ko so v majhnem mestu na vzhodu države, Wangen bei Olten, leta 2005 muslimani želeli na strehi islamskega centra zgraditi šest metrov visok minaret, se je začelo zapletati in iskra je bila zanetena. V hipu se je zbrala skupina domačinov, ki je gradnji nasprotovala, pretežno turška skupnost pa je nasprotno trdila, da jih vodijo verski predsodki in da se mora gradnja nemudoma nadaljevati. Zadeva je pristala na sodišču, najprej v kantonu, nato še na zveznem, ki je potrdilo odločitev nižjega in muslimani v Wangnu so julija letos le dobili minaret.
A zgodba se je s tem šele začela. Razvpiti primer v Wangnu sta namreč takoj izkoristili desničarski Švicarska ljudska stranka in Zvezna demokratična unija, ki sta po kantonih začeli netiti boj in sprožati pobude proti gradnji minaretov. Poimenovali so se Egerkingerjev odbor. Kantonski parlamenti so vsakršne referendume na to temo prepovedali, saj so jih označili za neustavne, zato so se po več lokalnih porazih desničarji odločili kar za vsedržavno akcijo, ki bo vrhunec svoje propagande, torej zahtevo po prepovedi minaretov, dosegla v nedeljo z zveznim referendumom.
Desnica: Minareti le pretveza za širjenje prevlade
Člani Egerkingerjevega odbora zagovarjajo mnenje, da morajo imeti Švicarji možnost ustaviti neželene ali neobičajne "projekte", med katere sodijo tudi islamski minareti. Prepričani so namreč, da gradnja minaretov nima nikakršnega verskega pomena, saj niti v Koranu niti v nobenem druge islamskem verskem zapisu niso posebej omenjeni. "Minaret je le simbol težnje po verski in politični prevladi," trdijo in se pri tem sklicujejo na izjavo turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana, ki je leta 1997 dejal: "Mošeje so naše vojašnice, kupole naše čelade, minareti naši bajoneti, verniki naši vojaki. Ta sveta vojska ščiti mojo vero."
Muslimani: Kratenje verske svobode
Na drugi strani pa stojijo tako švicarska vlada, poslovneži, Cerkev in seveda pripadniki muslimanske skupnosti. Njihovo število - večinoma prihajajo iz Turčije in z Balkana, se je iz nekaj tisoč v 70. letih povzpelo na več kot 400.000, tako da muslimani že predstavljajo štiri odstotke švicarskega prebivalstva. Nad predlogom za prepoved minaretov so seveda ogorčeni. "Mislijo, da smo živali, a smo povsem normalni ljudje, prav takšni, kot so oni. Ne predstavljamo nikakršne grožnje. Vsak dan slišim kakšno novo žaljivko, da sem terorist in skrajnež," pravi Mutalip Karaademi, ki je pred 27 leti prišel iz Albanije.
Povsem jasno je tudi švicarsko vodstvo, ki opozarja, da je že sama razprava o tej temi močno očrnila ugled Švice. "Že to, da bomo sploh glasovali o minaretih, je za švicarski ugled prava katastrofa. Če bo referendum mogoče uspel, bodo izginila prav tista ključna načela, ki Švico delajo to, kar je - v prah se bo sesula njena strpnost, spoštovanje manjšin in svobode," pravi poslanec Hugues Hiltpold, član zveznega sveta, ki vodi državo, Hans-Rudolf Merz, pa volivcem polaga na srce: "Če bo prepoved gradnje izglasovana, to pomeni, da Švica lahko iz maščevanja postane priljubljena tarča teroristčnih napadov." Opozarja tudi pred morebitnim vzponom radikalcev in širjenjem nestrpnosti med mladimi.
Podjetja: Preti nam izguba pomembnih trgov
Velika švicarska podjetja pa so proti prepovedi iz povsem pragmatičnih razlogov - muslimanski trgi so zanje zlata jama, zato se bojijo, da bi na njih doživeli bojkot, podobno kot so ga danska podjetja leta 2005 zaradi objavljenih karikatur preroka Mohameda. Ena izmed takšnih multinacionalk je na primer svetovno znani proizvajalec ur, podjetje Swatch, za katerega so muslimanski kupci med najpomembnejšimi. "Znamka 'švicarsko' mora še naprej kupcem predstavljati vrednote, kot so odprtost, pluralizem in svoboda vere. Na nikakršen način je ljudje ne smejo začeti povezovati s sovraštvom, z zaprtostjo in nastrojenostjo do tujcev," opozarja njihov član uprave. Drugi primer je mlečni velikan Nestle, ki ima 50 tovarn, v muslimanskih državah pa letno proda kar za pet milijard evrov svojih izdelkov. Muslimanske države sicer k švicarskemu izvozu prispevajo 7 odstotkov.
Referendum bo najverjetneje "padel", a ...
In kaj pravijo javnomnenjske raziskave, opravljene dva tedna pred referendumom? 53 odstotkov vprašanih desničarske pobude ne podpira, 37 odstotkov ji je naklonjenih, 10 odstotkov izmed 1.200 anketirancv pa je še neodločenih. Za sprejetje dopolnila je sicer potreba polovica glasov.
Čeprav so nasprotniki prepovedi v večini, pa izvajalci raziskave opozarjajo, da je število nestrpnežev v porastu. Za prepoved gradnje minaretov je sicer največ podpornikov med pripadniki desničarskih strank, manj izobraženimi, vaškim prebivalstvom in prebivalci v nemško govorečih mestih. "Ta vzorec se je pokazal tudi v drugih kampanjah, ki so bile usmerjene k netenju strahov in nestrpnosti," so dejali pri podjetju gfs.berne. Izid referenduma tako še vedno ni povsem jasen, je pa malo verjetno, da bi zagovornikom prepovedi uspelo "prilesti" do 50 odstotkov.
Kakor koli že, tudi verjetno večinsko nasprotovanje referendumu in poraz desničarjev razgrete razprave o gradnji minaretov v Švici ne bosta pometla pod preprogo. Prav nasprotno. Kot opozarja Hisham Maizer, vodja zveze islamskih organizacij v Švici: "To vprašanje se ne bo končalo pri tem referendumu. Na žalost se je razpravljanje o islamu v Švici šele dobro začelo ..."
Okoli 20 odstotkov prebivalcev Švice je tujcev, 400.000 izmed njih oziroma 5 odstotkov celotnega prebivalstva, je muslimanov. Večinoma gre za Turke ali ljudi, ki izvirajo z Balkana, manjšina je Arabcev. Sodeč po vladni raziskavi iz leta 2000, manj kot 15 odstotkov švicarskih muslimanov aktivno prakticira svojo vero, le štiri izmed 150 mošej pa ima tudi minaret. Največji verski skupnosti sta sicer katoliška (42 odstotkov prebivalcev) in različne protestantske ločine (35 odstotkov).
Minaret (v arabskem jeziku "minara" pomeni svetilnik) je arhitekturna značilnost islamskih mošej. Običajno gre za visoke in okrogle stebre, ki imajo čebulnat ali stožičast vrh, in so običajno prostostoječi, vedno pa so najvišja točka verskega kompleksa. Prve mošeje so gradili brez minaretov, pojavili so se okoli 80 let po Mohamedovi smrti. Poleg tega da so vidni simbol muslimanski skupnosti, so tudi prostor, s katerega muezin kliče k molitvi. V nekaterih sodobnih mošejah sicer k molitvi ne kličejo več iz minaretov, ampak kar po mikrofonu ali zvočnem sistemu iz molilnice. V nekaterih najstarejših mošejah, kot je tista v Damasku, pa so bili minareti tudi osvetljeni stražni stolpi. Minareti imajo še eno funkcijo - so mehanizmi za uravnavanje temperature. Najvišji minaret, visok 210 metrov, sicer stoji v mošeju Hasana Drugega v Casablanci v Maroku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje