Na plakatu je ženska v burki, ob njej pa minareti na švicarski zastavi, ki spominjajo na izstrelke. Mestni svet Züricha je plakate odobril z obrazložitvijo, da gre za del svobode govora. V Baslu in Lozani prikazovanja spornih plakatov niso dovolili.

Omenjeni plakati so povzročili razburjenje med švicarskimi muslimani in protirasističnimi skupinami, ki menijo, da ustvarjajo rasistično, nespoštljivo in nevarno podobo islama. Tiskovni predstavnik zvezne komisije proti rasizmu je dejal, da plakati pomenijo napad na 310.000 miroljubnih muslimanov v Švici, ki večinoma prihajajo iz Turčije, BiH-a in Albanije.

Plakati so del dveletne kampanje Švicarske ljudske stranke, ki se zavzema za prepoved gradnje minaretov v vsej državi. S protipriseljensko retoriko je na volitvah pred dvema letoma desničarski stranki uspel največji podvig do zdaj in je osvojila daleč največji delež glasov.

V vsej Švici štirje minareti
Po Švici je posejanih več sto mošej, a le štiri se ponašajo z minareti. Petcijo proti minaretom je do zdaj podpisalo več kot 100.000 ljudi, kar pomeni, da se bodo v skladu s švicarskimi zakoni o prepovedi njihove gradnje odločali volivci na novembrskem referendumu.

Trenutne javnomnenjske ankete kažejo, da prepoved minaretov ne bo dobila dovolj podpore na referendumu. Predlog naj bi zavrnilo 51 odstotkov volivcev, podprlo pa naj bi ga nekaj manj kot 35 odstotkov.

Tiskovni predstavnik združenja švicarskih sekularnih muslimanov Henri-Maxime Khedoud meni, da se skuša s plakati med ljudmi ustvariti strah pred islamom. "Dajejo vtis, da se zavzemamo za uvejavitev šeriatskega prava kot v Savdski Arabiji, a to ni res. Večina švicarskih muslimanov prihaja iz Evrope in ne skrbi nas pomanjkanje minaretov, temveč vsakodnevni rasizem," pojasnjuje Khedoud.