"Tri leta odpora. Tri leta hvaležnosti. Tri leta absolutnega junaštva Ukrajincev. Ponosen sem na Ukrajino!" je dejal Zelenski v objavi z videom, ki prikazuje življenje navadnih Ukrajincev na frontah in ob vsakodnevnih dejavnostih med vojno. "Hvala vsem, ki jo varujete in pomagate."

Putin izdal ukaz o posebni vojaški operaciji

24. februarja pred tremi leti je ruski predsednik Vladimir Putin izdal ukaz o "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini: Kremelj je sprožil obsežen zračni, kopenski in pomorski napad na Ukrajino, kot dva cilja pa določil "demilitarizacijo" in "denacifikacijo" Ukrajine.

Vojna je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, Evropska unija je v treh letih sprejela 16 svežnjev sankcij proti Rusiji, vse pobude in pozivi h končanju agresije pa so se končali neuspešno.

Ruske sile zdaj skupno nadzirajo okoli petino ozemlja Ukrajine, pred tem, leta 2014, si je Moskva nezakonito priključila tudi polotok Krim. Moskva trdi, da zdaj nadzorujejo 75 odstotkov ozemlja v Doneški, Zaporoški in Hersonski oblasti na vzhodu Ukrajine ter več kot 99 odstotkov Luganske oblasti.

Dogajanje na fronti v zadnjih mesecih

6. avgusta 2024 je Ukrajina sprožila prvo ofenzivo neposredno na ruskem ozemlju, ko so njene sile vdrle v Kursko oblast na zahodu Rusije, zaradi česar so ruske oblasti preusmerile številne enote iz Ukrajine na omenjeno območje. Pretekli teden je ruski general Sergej Rudskoj dejal, da so ruske sile znova osvojile več kot 800 kvadratnih kilometrov ozemlja v Kurski oblasti, kar je po njegovih besedah 64 odstotkov ozemlja, ki ga je Kijev osvojil po presenetljivem vdoru lani.

V zadnjih mesecih so ruske sile prodirale na vzhodu Ukrajine in zavzele več mest, ki so jih ukrajinske sile predtem dve leti uspešno branile, med njimi Vugledar.

Sorodna novica "Svet na Ukrajino še vedno gleda skozi rusko prizmo"

Kaj pomeni za vojno prihod Trumpa v Belo hišo?

Največja sprememba v zadnjem letu pa se ni zgodila na bojišču, temveč na političnem parketu. ZDA, ki so bile v mandatu Joeja Bidna največji vojaški podpornik Kijeva, so namreč po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo spremenile politiko in retoriko glede konflikta v Ukrajini, politični pritiski na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se stopnjujejo. Tik pred obletnico napada je Zelenski tako dejal, da se je pripravljen odreči predsedniškemu položaju v "zameno za mir v Ukrajini" ali članstvo v Natu. "Če res mislite, da moram zapustiti svoj položaj za mir v Ukrajini, sem pripravljen. Lahko ga zamenjam za Nato," je dejal na predvečer tretje obletnice začetka ofenzive.

Putin je 14. junija lani predstavil svoje pogoje za takojšen konec vojne, po katerih mora Ukrajina opustiti svoje ambicije po članstvu v Natu in umakniti svoje sile s celotnega ozemlja štirih ukrajinskih oblasti, ki si jih je Rusija priključila, a jih ne nadzira v celoti.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v pogovoru za rusko agencijo Ria dejal, da pogovori z ZDA prejšnji teden, ki so potekali v Riadu, niso ponudili večje jasnosti glede mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. "Najti moramo dolgoročno rešitev, ki pa mora nujno vključevati element preseganja vzrokov za to, kar se je zgodilo v Ukrajini in okoli nje."

3,5 milijarde evrov za Kijev

Ukrajina bo marca prejela novo finančno pomoč v višini 3,5 milijarde evrov je med obiskom Kijeva dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Danes smo v Kijevu, ker je Ukrajina Evropa. V tem boju za preživetje ni na kocki le usoda Ukrajine. To je usoda Evrope," je predtem ob prihodu v Kijev na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije von der Leyen, ki je skupaj z več evropskimi komisarji in voditelji držav v Kijevu, da bi izrazila podporo ukrajinskim oblastem.

Poudarila je nujnost povečanja vojaške pomoči Ukrajini. "Pospešiti moramo takojšnjo dostavo orožja in streliva," je dejala in dodala, da bo predstavila celovit načrt za povečanje proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti EU-ja.

Von der Leyen je napovedala tudi nadaljnje ukrepe za povečanje energetske varnosti Ukrajine in EU-ja. Povedala je, da je cilj do konca prihodnjega leta v celoti vključiti trge z električno energijo Ukrajine in Moldavije v električno omrežje EU-ja. "Naše tesno partnerstvo je v ukrajinskem, a tudi v evropskem interesu," je dejala.

6. marca bo izredni vrh EU-ja

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je poudaril zavezanost podpori Ukrajini. "Danes smo vsi Ukrajinci. Trpljenje, ki vam ga je zadala Rusija od začetka te neizzvane vojne, je kruto in neodpustljivo," je dejal v videoizjavi, objavljeni na X-u. "Z vami smo bili od prvega dne in vam bomo stali ob rami. Želimo pravičen, pošten in trajni mir, tako kot vi," je dejal. "Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji in varnost Ukrajine je varnost Evrope," je še poudaril Costa, ki je za 6. marec sklical izredno zasedanje evropskih voditeljev, namenjeno razpravam o krepitvi evropske obrambe, miru na evropski celini in dolgoročni varnosti Ukrajine.

Zunanji ministri v Bruslju

O nadaljnji pomoči bodo razpravljali tudi zunanji ministri EU-ja, na predlog visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas bo na dnevnem redu sveženj vojaške pomoči.

Iz Bruslja so sporočili, da so zunanji ministri danes že potrdili 16 sveženj ukrepov proti Rusiji.

Z dogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini se morata strinjati tudi Ukrajina in Evropa, je glede pogovorov med ZDA in Rusijo še pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala Kallas. O tem bo v torek v ZDA govorila tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem.