Konservativna koalicija CDU-CSU je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah osvojila 28,6 odstotka glasov, na drugo mesto se je zavihtela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z zanjo rekordno podporo, osvojila je 20,8 odstotka glasov, na tretjem mestu je SPD odhajajočega kanclerja Olafa Scholza s 16,4 odstotka glasov, na četrtem mestu so Zeleni z 11,6 odstotka glasov, sledi Levica z 8,8 odstotka glasov.

V 630-članskem bundestagu bo imela koalicija CDU-CSU 208 sedežev, AfD 152, SDP 120, Zeleni 85 in Levica 64. Za koalicijo je potrebnih 316 sedežev.

En sedež ima v parlamentu tudi stranka danske manjšine SSW, ki ji sicer ni treba doseči volilnega praga petih odstotkov.

Glavne stranke so že izključile oblikovanje koalicije s skrajno desno AfD.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar, so volivci konservativcem namenili največ glasov v pričakovanju, da bo prihodnja vlada odločno reševala nakopičene težave v gospodarstvu, družbi in v svetu.

Sorodna novica Zmagali konservativci, AfD na drugem mestu, SPD doživel zgodovinski poraz

Koliko strank bo v koaliciji?

69-letni Merz je napovedal sestavo vlade do velikonočnih praznikov, pred njim so kompleksna pogajanja. Kot navaja Reuters, se Merz v pogajanja podaja brez močnega izhodišča: čeprav je koalicija CDU/CSU dobila največ glasov, je dosegla drugi najslabši povojni izid. Vprašanje je, ali bo Merz za oblikovanje večine potreboval enega ali dva partnerja: ali bo oblikoval vlado s SDP-jem ali bodo v njej še Zeleni.

Nova tristranska koalicija bi bila verjetno veliko okornejša in bi ovirala sposobnost Nemčije, da pokaže jasno vodstvo, še navaja Reuters. "Koalicija treh strank prinaša tveganje za še več zmede in stagnacije, razen če se vse vpletene stranke zavedajo, da je to zadnja priložnost za spremembo in preprečitev krepitve AfD-ja," je dejal Carsten Brzeski, vodja makroekonomije pri bančni skupini ING. "Dokler nova vlada ne bo prinesla bistvenih sprememb, bodo tudi tuje naložbe zadržane, kar bo oslabilo nemške gospodarske obete." Prvi odzivi na izid volitev na borzah so sicer spodbudni.

"Čutimo lahko negotovost Nemcev, slišimo jih, kako se sprašujejo: ali bodo to res storili? Bodo res prinesli politične spremembe?" je po objavi izidov dejal vodja CSU-ja Markus Söder in dodal, da je ta negotovost privedla do tega, da so nekateri konservativni volivci glasovali za AfD. "Toda bodimo razumni, ali res mislite, da želi večina Nemcev želi zapustiti EU? Ali večina Nemcev res želi opustiti evro? Ali se večina Nemcev res želi pridružiti temu, kar Björn Höcke imenuje 'evrazijska interesna skupnost', absurdni ideji, ki bi to državo naredila za vazalno državo Moskve? Ne, ne bomo storili ničesar od tega."

Merz oster do ZDA

Merz se je v televizijski debati z voditelji drugih strank po objavi prvih izidov z ostrimi pripombami obregnil tudi ob ZDA in kritiziral "nezaslišane" komentarje, ki so prihajali iz Washingtona med kampanjo, in jih primerjal s sovražnimi intervencijami Rusije. "Smo pod tako velikim pritiskom z dveh strani, da je zdaj moja absolutna prioriteta doseči enotnost v Evropi. V Evropi je mogoče ustvariti enotnost." Ob tem je dejal, da je Trump pokazal, da je njegova administracija "precej brezbrižna do usode Evrope".

"Absolutna prednostna naloga bo čim hitrejša krepitev Evrope, da bomo lahko korak za korakom dosegli pravo neodvisnost od ZDA," je še dejal, ob tem pa izrazil dvom, ali bo na naslednjem vrhu Nata ta še vedno "v sedanji obliki".

Weidel zadovoljna: Naslednjič bomo mi prvi

AfD, ki je podvojil svoj izid s prejšnjega glasovanja, vidi nedeljski izid le kot začetek. "Naša roka ostaja iztegnjena, da sestavimo vlado," je voditeljica Alice Weidel dejala podpornikom in dodala, "da bomo naslednjič mi prvi".

V SPD-ju so dosegli najslabši izid v svoji zgodovini, stranka bo morala ubrati novo smer in imenovati novo vodstvo. "To je grenak rezultat za Socialdemokratsko stranko. To je volilni poraz," je dejal Scholz.

83,5-odstotna volilna udeležba je bila najvišja od združitve leta 1990.

Mladi glasovali za oba ekstrema

Kot kažejo prve analize volitev, je bil eden večjih premikov znotraj volilnega telesa ta, da je skoraj dva milijona volivcev, ki so prejšnjič glasovali za SDP, zdaj glasovalo za koalicijo CDU-CSU, Levica pa je pridobila volivce SPD-ja in Zelenih (od prvih 560.000, od drugih 700.000), kažejo podatki Deutsche Wella.

V Berlinu je presenetljivo zmagala Levica, ki je osvojila 19,9 odstotka glasov, kar je skoraj dvakrat več kot na volitvah pred štirimi leti.

Mladi volivci, stari med 18 in 24 let, so glasovali za skrajni stranki, za Levico in AfD. Na drugi strani sta SPD in CDU dobila najmanj glasov od mladih. Tudi Zeleni, ki so bili v preteklosti prva izbira mladih, so dobili zelo malo njihovih glasov, enega najnižjih deležev doslej.

Moški volivci so glasovali bolj konservativno kot ženske, več jih je glasovalo za CDU in AfD, medtem ko so ženske v večji meri glasovale za SPD, Zelene in Levico.