Konservativni blok Krščanskodemokratske unije (CDU) in Krščanskosocialne unije (CSU) pod vodstvom Markusa Soederja je po poročanju javne televizije ZDF osvojil 28,4 odstotka glasov, s tem pa je vodja CDU-ja Merz postal najverjetnejši kandidat za kanclerja. "Danes se veselimo, jutri pa začnemo delo ... svet zunaj ne čaka," je dejal Merz.

AfD se je z 20,4 odstotka glasov prvič zavihtel na drugo mesto. Kljub temu sicer verjetno ne bo del prihodnje koalicije, saj so vse glavne stranke zavrnile sodelovanje. Vodja stranke Alice Weidl je kljub temu po razglasitvi izidov dejala, da so v stranki odprti za koalicijska pogajanja s CDU-jem.

CDU pod Merzem velja za konservativnejšega, prvič pa se je zgodilo, da je kršil tabu sodelovanja s skrajno Alternativo za Nemčijo (AfD), ko je ta v bundestagu potrdila Merzev predlog glede zaostritve migracij.

Najslabši izid socialnih demokratov po drugi svetovni vojni

Socialdemokrati dozdajšnjega kanclerja Olafa Scholza so s 16,4 odstotka glasov dosegli najslabši izid po drugi svetovni vojni. "To je grenek volilni izid za socialdemokratsko stranko," je dejal Scholz in čestital svojemu tekmecu Merzu.

Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim, ki jim je uspelo zbrati 12,2 odstotka glasov, ter Levici z 9,8 odstotka glasov, kažejo projekcije televizije ZDF. Okoli petodstotnega praga za vstop v parlament se gibljejo še Svobodni demokrati (FDP) ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW).

Volilna udeležba je bila 83-odstotna, kar je največ po združitvi Nemčij leta 1990. Moški volivci so se bolj nagibali k desnici, medtem ko so volivke podprle leve stranke.

Nova vlada do velike noči

Merz je v oddaji na televizijah ZDF in ARD napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči. S kom bi najraje oblikoval koalicijo, sicer ni želel komentirati, saj je treba najprej počakati na izide, ki še niso čisto jasni, je dodal.

V stranki se zavedajo, da bo sestavljanje vlade težko, je dejal, "morda še težje, kot smo si mislili". Kljub temu pa je prepričan, da ni alternative hitremu oblikovanju koalicije, saj je treba v Nemčiji imeti čim prej vlado, ki bo lahko državo predstavljala tudi v Evropi in po svetu. "Svet ne čaka na nas, Evropa čaka na nas, da bomo prevzeli močno vlogo," je poudaril in napovedal, da si želi novo vlado najpozneje do velike noči.

Glede morebitnih koalicijskih partnerjev ni želel ugibati. Projekcije si namreč še niso enotne glede prihodnje sestave parlamenta in koliko strankam bo uspel vstop, to pa bi lahko zelo pomembno vplivalo na razporeditev sedežev v bundestagu. V primeru štirih strank v parlamentu je namreč mogoča parlamentarna večina z dvema strankama – unija in socialdemokrati, medtem ko ta ni več mogoča, če v parlament pride pet ali šest strank, takrat bi se morala koalicija sestaviti iz treh strank.

Je pa kancler Scholz iz socialdemokratov v oddaji posredno zavrnil sodelovanje v prihodnji vladi. "Na volitvah sem se potegoval za položaj kanclerja in nobenega drugega v vladi," je dejal. Poleg tega je napovedal, da bo moral pogajanja z unijo voditi nekdo drug. Obrambni minister iz vrst SPD-ja Boris Pistorius je medtem danes ločeno napovedal pripravljenost stranke za sodelovanje v vladi.

Umik iz politike je medtem napovedal vodja FDP-ja Christian Lindner, če se stranki ne bo uspelo prebiti v parlament. Pripravljen je namreč prevzeti odgovornost, potem ko je iz vlade lani jeseni umaknil svoje liberalce, čemur so sledile predčasne volitve.

Alice Weidel iz AfD-ja je večkrat poudarila, da si volivci očitno želijo koalicijo CDU/CSU in AfD, kar je Merz danes znova zavrnil. Dejala je še, da bi lahko koalicija unije z levimi strankami le še dodatno okrepila podporo AfD-ju, ki bi na prihodnjih volitvah zmagal.

S tem je bila Weidel kritična do morebitne koalicije CDU/CSU, SPD in Zelenih. Vodja Zelenih Robert Habeck je sicer danes izrazil pripravljenost na pogovore z Merzem, če bi prejeli vabilo. Izide volitev pa je označil za zadovoljive, saj se jim je uspelo prebiti iz precej slabih izidov anket.

Odzivi iz tujine

Slovenski premier Robert Golob je Friedrichu Merzu in uniji CDU/CSU čestital za zmago na volitvah. "Gospodu Merzu želim hitro oblikovanje vlade. EU potrebuje močno Nemčijo pri spopadanju s številnimi in kompleksnimi izzivi današnje mednarodne skupnosti," je vlada sporočila na družbenem omrežju X.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je to "velik dan za Nemčijo". "Podobno kot v ZDA so se tudi prebivalci Nemčije naveličali programa brez zdrave pameti, zlasti na področju energije in priseljevanja, ki je prevladoval toliko let," je zapisal.

Merzu je čestital tudi grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis, ki je izide opisal kot "odločilno zmago za našo politično družino, Nemčijo in Evropo".

Veliko uspeha pri oblikovanju vlade je Merzu zaželel tudi češki premier Petr Fiala. "Veselim se nadaljnjega poglabljanja češko-nemškega sodelovanja in skupnega dela za močnejšo Evropo," je zapisal na omrežju X.

Herbert Kickl, vodja avstrijskih svobodnjakov, je volilne izide pripisal nezadovoljstvu ljudi, "naveličanih pokroviteljstva, nezakonitega množičnega priseljevanja ter islamskega terorja, podnebnega komunizma in uničevanja blaginje".

Skrajno desnemu AfD-ju je čestital podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini, ki je dodal, da je "Evropo treba radikalno spremeniti".

Večina volivcev pred volitvami ni bila dokončno odločena

Kot je poročala RTV-jeva dopisnica iz Berlina Maja Derčar, še pred nekaj dnevi več kot petina vseh volivk in volivcev ni bila odločena, koga voliti. A kot je dodala, se glede na javnomnenjske ankete podpora strankam že dobro leto dni v resnici ne spreminja. Volilno kampanjo je sicer med drugim zaznamovalo vmešavanje Rusije v volitve, toda po mnenju nemškega notranjega ministrstva ni bilo povzročene veliko škode.

V kampanji prevladovale razprave o migracijah

V kratki volilni kampanji so sicer prevladovale burne razprave o migracijah, ki so jih dodatno podžgali napadi, za katere so glavni osumljenci priseljenci. Na presojo volivcev bo po poročanju DPA-ja vplivalo tudi slabo stanje nemškega gospodarstva, saj vse večjemu številu delavcev grozi odpuščanje.

Volivci lahko danes oddajo dve glasovnici – eno za stranko in eno za kandidata v svojem volilnem okraju, kar lahko v okviru kompleksnega volilnega sistema pomeni, da bo končna porazdelitev sedežev v parlamentu jasna šele po objavi vseh izidov.

Sorodna novica Zmaga na volitvah se nasmiha Merzu. Scholz verjame v uspeh svoje stranke.

Po volilni reformi leta 2023 se sicer nemški parlament krči s 733 na 630 sedežev, kar pomeni, da sedež ne bo več zagotovljen vsakemu zmagovalcu okrožja.

Predčasne volitve v Nemčiji so potekale po tem, ko je decembra lani nemški kancler Olaf Scholz (SPD) po odhodu liberalcev (FDP) iz vlade pričakovano izgubil zaupnico v bundestagu. Zadnje predčasne volitve v Nemčiji so bile leta 2005, ko je zaupnico izgubil takratni socialdemokratski kancler Gerhard Schröder.

Zavezniki v EU-ju medtem po poročanju Reutersa previdno upajo, da bi volitve lahko prinesle bolj usklajeno vlado, ki bi bila sposobna uresničevati reforme tako doma kot v Uniji.