Izrael je le tri dni pred napovedanim nadaljevanjem neposrednih mirovnih pogajanj s Palestinci odobril gradnjo 1.187 stanovanj na zasedenih palestinskih ozemljih, od katerih jih bo več kot polovica zgrajenih v Vzhodnem Jeruzalemu.

Druga stanovanja bodo zgrajena v judovskih naselbinah Maleh Adumim, Efrat in Ariel na zasedenem palestinskem Zahodnem bregu.

Palestinska stran je v odzivu na odobritev gradnje sporočila, da izraelski načrti kažejo, da judovska država ne misli resno glede pogajanj.

Palestinski pogajalec Mohamed Štajeh je v sporočilu za javnost zapisal, da želi Izrael z zgoščeno gradnjo naselbin uničiti temelje za rešitev, h kateri poziva mednarodna skupnost in katere cilj je vzpostavitev palestinske države v okviru meja iz leta 1967.

Ameriški sekretar John Kerry je dejal, da je bil ukrep Izraela do neke mere pričakovana, a je ob tem vseeno izpostavil, da imajo v Washingtonu judovske naselbine za nezakonite, kar po njegovih besedah poudarja pomembnost, da se hitro znova sede za pogajalsko mizo. Kerry ne pričakuje, da bi zaradi izraelske napovedi nadaljevanje pogajanj padlo v vodo.

Izrael je zavrnil kritike in sporočil, da je vsaka mirovna pobuda doslej predvidevala judovska naselja znotraj izraelske države.

Izpustitev zapornikov
Izraelci in Palestinci so konec julija po treh letih ob posredovanju ZDA znova sedli za pogajalsko mizo. Palestinski predsednik Mahmud Abas je dolgo časa vztrajal, da pogajanj ne bo, dokler Izrael ne ustavi gradnje naselbin na palestinskih ozemljih.

Toda dogovor o obnovitvi pogajanj je bil dosežen, ko je Izrael privolil v izpustitev več kot sto palestinskih zapornikov. Prvih 26 je bilo izpuščenih danes.

Sprti strani in ZDA upajo, da bodo dosegli sporazum o dveh državah v okviru meja iz leta 1967, a bo pot do dogovora trnova. Ključna vprašanja bodo status mesta Jeruzalem, ki ga Palestinci želijo za prestolnico svoje države, judovske naselbine na palestinskih ozemljih in pravica palestinskih beguncev do vrnitve na svoje domove, ki so zdaj na ozemlju Izraela.