Izrael sicer zavrača zaustavitev gradnje naselbin na okupiranih območjih.

Dogovor naj bi omogočil začetek pogajanj med Izraelom in Palestinci, ki so leta 2010 zastala zaradi izraelskega nadaljevanja gradnje nezakonitih naselbin v okupiranih Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu. Kot je dejal izraelski minister za mednarodne odnose Yuval Steinitz, bo izpustitev palestinskih zapornikov obsegala tudi "pomembne zapornike, ki so zaprti že več desetletij". Izpuščanje bo potekalo v več etapah.

Število izpuščenih zapornikov sicer še ni znano, a po besedah palestinskega vira so se pogovori osredotočali na 350 zapornikov, ki bi bili izpuščeni v nekaj mesecih. Med njimi naj bi bilo tudi 100 mož, zaprtih že pred letom 1993, ko je bil podpisan sporazum iz Osla, poroča BBC.

Kerry več podrobnosti o dogovoru ni želel podati, saj naj bi imela pogajanja največ možnosti, če ostanejo tajna. Dogovor je bil sklenjen po štirih dneh intenzivnega diplomatskega dela na Kerryjevem šestem obisku v regiji, odkar je februarja letos postal ameriški zunanji minister.

"Izrael ni sprejel palestinskih pogojev"
Steinitz, sicer član Likuda, stranke premierja Benjamina Netanjahuja, je dejal, da so se Palestinci zavezali k najmanj devetmesečnim resnim pogajanjem. Ob tem je še dodal, da Izrael ni sprejel palestinskih predpogojev za pogajanja, torej da zaustavi gradnjo naselbin, bolje rečeno mest, saj imajo nekatera tudi po 40.000 prebivalcev, na okupiranih palestinskih ozemljih.

"Ni možnosti, da bi privolili v kakršna koli pogajanja, ki bi se začela z določanjem ozemeljskih meja, popuščanjem Izraela ali zamrznitvijo gradnje naselbin," je dejal Steinitz. Judovske naselbine na palestinskih ozemljih sicer prepoveduje 4. ženevska konvencija, torej mednarodno pravo, a Izrael tega ne priznava.

Nič o mejah, vzhodnem Jeruzalemu in beguncih
Izrael bo kot znak dobre volje sicer izpustil nekaj sto palestinskih zapornikov, obenem pa zavrača popuščanje pri bolj bistvenih vprašanjih. Gre za vprašanja meje, vrnitve beguncev in statusa vzhodnega Jeruzalema. Palestinska stran pravi, da je ključno vprašanje izraelsko priznanje meja iz leta 1967, pred vojno, v kateri je Izrael zasedel Gazo, Zahodni breg in anektiral vzhodni Jeruzalem. Mednarodno pravo to sicer prepoveduje, v mednarodni javnosti pa obstaja tako rekoč popoln konsenz glede nezakonitosti zasedbe. Netanjahujeva koalicija je sicer zavrnila začetek pogajanj na osnovi priznanja teh meja.

Hamas zavrača pogajanja z okupatorjem
Načrt o začetku pogovorov je pozdravila tudi Arabska liga, bližnjevzhodna četverica, ZDA, Rusija, EU in ZN pa so to celo označili za "ogromen dosežek" Kerryja. Palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, pa je pogovore zavrnilo in sporočilo, da palestinski predsednik Mahmud Abas nima legitimnosti za pogajanja o usodnih zadevah za palestinsko ljudstvo. Predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je dejal, da Hamas "vrnitev palestinskih oblasti k pogajanjem z okupatorji označuje kot nekaj, kar je v nasprotju z nacionalnim konsenzom". Predstavnik palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je medtem dejal, da je bil dosežen zadosten napredek za strinjanje o sistemu delovanja za začetek pogajanj.

Preliminarni pogovori naj bi se začeli prihodnji teden v Washingtonu med glavnim palestinskim pogajalcem Saebom Erekatom in izraelsko pravosodno ministrico Cipi Livni. Livni je sicer izjavila, da bo varovala izraelske "nacionalne in varnostne interese", pogovori pa naj bi bili "prava stvar" za prihodnost Izraela.