To je bila ena najhujših naravnih nesreč v zgodovini. V indonezijski pokrajini Ačeh, v kateri je bilo žrtev ali pogrešanih kar 170.000, so se domačini združili pri molitvi in na grobovih, v tajskem letovišču Phang Nga pa se je budističnim menihom pridružilo več sto žalujočih. Spominske slovesnosti potekajo še v 14 drugih državah, v katerih so visoki, tudi 30-metrski valovi, ki jih je povzročil podvodni potres v bližini otoka Sumatra, z ogromno močjo uro pozneje trčili ob obalo. Opozoril pred valovi skorajda ni bilo ali pa so bila izredno pozna.

Dogodek, ki ga ne moreš pozabiti
"Cunamija ni preživel prav nihče v moji družini. Moji otroci, vnuki, bratje in sestre, vsi so umrli in me pustili samega," je z žalostjo dejal 72-letni Siti Aminah, prebivalec mesta Banda Ačeh, prestolnice pokrajine Ačeh. 40-letni Ambasiah, lastnik čolna, na katerem se je pred podivjano vodo rešilo 50 ljudi, pa pravi: "Tega ne bom pozabil do konca življenja. Po potresu smo v teku zapustili hišo. Nastala je strašna panika, na ulicah je bilo slišati le prestrašene krike ljudi, ki so želeli pobegniti pred pravim zidom vode." Podobnih zgodb je ogromno.

Skupna škoda 10 milijard dolarjev
Prav Indonezija je v cunamiju izgubila največ ljudi. Pet let pozneje katastrofa izjemnih razsežnosti še živi v spominu domačinov, nekoč povsem razdejano mesto pa je dobilo novo, urejeno podobo. Indonezijski podpredsednik Boediono se je udeležil slovesnosti v pristaniškem kraju Ulee Lheu, ki ga je cunami zravnal s tlemi. "Po petih letih so lokalna vlada, domačini in mednarodna skupnost Aceh obnovili in mu poklonili novo življenje," je dejal pred tisoč ljudmi, kljub temu pa še vedno kar 80 odstotkov ljudi nima primernih hiš za bivanje. Skupna škoda popotresnih valov naj bi v vseh državah dosegla več kot deset milijard dolarjev.

V Šrilanki, kjer je cunami terjal 45.000 žrtev, so se obletnice tragedije spomnili z dveminutnim molkom. Nacionalna radio in televizija sta ob 9.25 po tamkajšnjem času, ko je ob obalo trčila ogromna vodna masa, ki je globoko v notranjost rušila vse pred seboj, prekinila program. Cunami je več kot 12.000 življenj vzel tudi v Indiji, nekaj sto pa celo na afriškem rogu.

Voda pustila globok strah
Če je lahko narediti novo steno, pa se ne da izbrisati strahu pred morjem. Mnogi si zato ne upajo več graditi hiš ob obali, nekateri ne sedejo več niti v čoln. "Še vedno me zmrazi, ko se spomnem na cunami in na vse ljudi, ki jih je odnesla voda," pravi tajski ribič. Na Tajskem je cunami po uradnih številkah zahteval 5.400 življenj, med katerimi je bilo več kot tisoč tujih turistov, ki so v Azijo prišli na sproščujoče počitnice. A krasne obale otoka Phuket in njegove okolice so se v hipu spremenile v množična pokopališča. Mnogo ljudi je še vedno pogrešanih.

S pomočjo Rdečega križa je bilo predvsem na Maldivih in v Indoneziji zgrajenih 51.000 novih hiš, gospodarstvo, predvsem turizem, pa si na mnogih območjih še vedno ni opomoglo. "Seveda potrebujemo čisto vodo, nove hiše in ceste, a potrebujemo tudi delo," pravi Tajka, ki je bila nekoč lastnica majhnega hotela, a ga je morala prodati, saj ni mogla več banki odplačevati posojila.

Razvili sistem za zgodnje obveščanje
Tako veliko življenj je voda vzela tudi zato, ker še ni obstajal sistem za zgodnje obveščanje o nevarnosti cunamijev, ki zdaj dobro leto deluje, Združeni narodi pa so ustanovili tudi posebno telo, ki ima za nalogo organizirati in razdeliti naloge v primeru podobne nesreče.

Na fotografijah si oglejte prizore s slovesnosti na Tajskem, v Indoneziji in Šrilanki in dva videoposnetka katastrofalnega cunamija iz leta 2004.