Večino prihrankov namerava država ustvariti v letih 2013 in 2014, novih 20 milijard evrov za izravnavanje proračuna pa so našli v odpravi različnih davčnih olajšav, kar bo prizadelo tako družine kot podjetja. O varčevalnem paketu bo v petek dokončno odločila poslanska zbornica, sprejetje pa naj ne bi bilo vprašljivo.

Opozicija je med razpravo vztrajno ponavljala, da je vlada premierja Silvia Berlusconija izgubila zaupanje in bi morala odstopiti, potem ko bo varčevalni paket pod streho. Glasovala je proti svežnju, ni pa vložila amandmajev, s čimer je želela javnosti pokazati, da se v kriznih časih obnaša odgovorno in državotvorno.

Solidarnostna dajatev upokojencev
V zadnjih dneh je varčevalni paket doživel kar nekaj sprememb. Pokojninska doba naj bi se z daljšanjem življenjske dobe začela usklajevati že z letom 2013, torej leto prej, do leta 2050 pa naj bi se podaljšala za tri leta in deset mesecev.

Vlada uvaja tudi solidarnostno dajatev upokojencev, ki letno prejemajo več kot 90.000 evrov pokojnine. Gre za tako imenovane zlate pokojnine. Do leta 2014 jim bodo od pokojnine trgali pet odstotkov za del, ki presega 90.000 evrov in 10 odstotkov za del, ki presega 150.000 evrov. Avtomatično se bodo usklajevale le pokojnine, nižje od 30.000 evrov mesečno.

Zamrznitev plač v javnem sektorju
Poleg tega naj bi že s ponedeljkom, namesto z letom 2012, uvedli doplačilo za nenujne zdravstvene preglede in za specialistične preglede v višini 25 oziroma 10 evrov.

Varčevanje predvideva precejšnje krčenje regionalnih proračunov in zamrznitev plač ter zaposlovanja v javnem sektorju. Berlusconijeva vlada pa se namerava lotiti tudi liberalizacije storitev in novega kroga privatizacije, ki naj bi stekla leta 2013.

A realnega gospodarstva varčevalni paket ni zadovoljil. Predsednica združenja industrijalcev Confindustria Emma Marcegaglia varčevanje podpira, a opozarja, da je politika celotno breme zategovanja pasu prenesla na gospodinjstva in podjetja, medtem ko politiki ne nameravajo varčevati.

Medtem ko so senatorji pojasnjevali, kako bodo glasovali, je država izpeljala novo izdajo dolgoročnih obveznic, vendar je morala vlagateljem ponuditi precej višje donose kot ob zadnji izdaji. Za 15-letne obveznice je donos znašal 5,9 odstotka, kar je rekordna vrednost vse od uvedbe evra. Povpraševanje je bilo sicer solidno, saj je ponudbo 1,72 milijarde evrov obveznic preseglo za skoraj 900 milijonov evrov. Za petletne obveznice je donos dosegel 4,93 odstotka, povpraševanje pa je ponudbo 1,25 milijarde evrov obveznic preseglo za približno polovico. Pribitki na italijanske desetletne obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi znova začeli zviševati prek 300 bazičnih točk. Milanska borza se je na dražjo zadolžitev države odzvala s približno 1,5-odstotnim padcem cen delnic.

Se bo država rešila?
Italija je v zadnjem tednu pod budnim očesom finančnih vlagateljev. Ker je s približno 120 odstotki dolga v bruto domačem proizvodu ena najbolj zadolženih držav na svetu, je bojazen, da bi se utegnila znajti v težavah zaradi učinkov grške dolžniške krize. Vlagatelje najbolj skrbi počasno gospodarsko okrevanje države in nestabilnost Berlusconijeve koalicije, še posebej nedavni poskusi diskreditacije ministra za finance Giulia Tremontija.