Hans leži v Naresovi ožini, območju med Kanado in Grenlandijo – avtonomnim območjem Danske.

Kanada in Danska sta si po dveh letih pogajanj Naresovo ožino razdelili leta 1973. Težava je nastala pri majhnem otoku, ki je približno na sredini 35 kilometrov široke ožine, poroča BBC.

Ker je Hans tako od Kanade kot tudi od Grenlandije oddaljen 18 kilometrov, si ga lahko po mednarodnem pravu lastita obe državi. Kanada in Danska sta se v 70. letih dogovorili, da bosta zadevo uredili pozneje.

Otoček je velik vsega 1,8 kvadratnega kilometra, na njem ni nobenih pomembnih naravnih virov.

Spletna stran World Atlas je poročala, da je mednarodno sodišče nekdanje Lige narodov leta 1933 otok dodelilo Danski, vendar je Liga narodov pozneje razpadla – nadomestili so jo Združeni narodi – s tem pa se je razveljavila tudi odločitev sodišča.

Kanada "viskijeve vojne" začela leta 1984

Kanada je jasen interes za Hansa izkazala leta 1984. Na otoku so se izkrcali kanadski vojaki, v zemljo zapičili kanadsko zastavo in na otoku zakopali steklenico kanadskega viskija.

Danski minister za Grenlandijo se je odzval nekaj tednov pozneje, ko se je odpravil na otok in kanadsko zastavo zamenjal z dansko, zakopal steklenico danskega žganja ter na ozemlju pustil tudi napis "Dobrodošli na danskem otoku". Tako so se začele "viskijeve vojne".

V prihodnjega pol stoletja se je na območje odpravilo več deset Kanadčanov in Dancev, redki obiskovalci območja pa so poročali o veliki količini polomljenih palic in napisov na otoku.

Najdaljša morska meja

Državi sta se leta 2018 vendarle odločili urediti zadevo in ustanovili delovno skupino za rešitev spora. Dogovor o razdelitvi otoka bodo podpisali, ko ga potrdita oba parlamenta.

Otok bodo razdelili po naravni razpoki na skalnatem terenu, je v torek sporočilo dansko zunanje ministrstvo. S podpisom dogovora bosta Danska in Kanada vzpostavili tudi najdaljšo morsko mejo na svetu v skupni dolžini 3882 kilometrov.