Pred začetkom sojenja je danes znova zavrnila očitke, da je kršila načela evropske konvencije o človekovih pravicah.

O njeni krivdi bo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odločil posebni sodni senat, ki je sestavljen iz 26 sodnikov in se sestane samo v primeru sojenja nekdanjim ali sedanjim članom vlade.

Profesor prava Frederik Waage je izpostavil, da gre za šele tretji takšen primer v več kot stoletju, zato ima zgodovinski pomen.

Tožilstvo 48-letni Stojbergovi očita, da je, ne da bi posamezno preučila primere, odredila ločitev 23 parov, ko je bila ženska mlajša od 18 let, čeprav je bila starostna razlika med partnerjema večinoma majhna in so nekateri imeli otroke.

Ministrici tudi očitajo, da je "lagala ali zavajala" parlamentarne odbore, ko jim je poročala o tej odločitvi.

Zagovor obtožene je predviden 13. septembra. Ministrica danes na sodišču, ko so prebrali obtožnico, ni spregovorila, novinarjem pa je ob izhodu iz sodne dvorane povedala, da so obtožbe neutemeljene.

Stojbergova je v obdobju od leta 2015 do leta 2019 večkrat prišla na naslovnice mednarodnih medijev zaradi politike njene desnosredinske vlade do migracij. Med njenim vodenjem ministrstva za priseljevanje je bil v državi med drugim sprejet zakon, ki dovoljuje zaseg vrednejših predmetov prebežnikom, da bi s tem pokrili stroške njihovega bivanja na Danskem.

V nagovoru v parlamentu februarja, ko so poslanci glasovali o sprožitvi sodnega postopka zoper njo, je Stojbergova dejala, da je "naredila edino politično in humano stvar" v boju proti prisilnim porokam otrok. "V državi enakopravnosti, kot je Danska, mlada deklica, ki je bila prisiljena v poroko, pričakuje svobodo, ne pa da jo silijo, da ostane skupaj s partnerjem v azilnem domu," je dejala.

V parlamentu je 139 od skupno 179 poslancev glasovalo za sojenje nekdanji ministrici. Zatem je Stojbergova izstopila iz liberalne stranke Venstre, a je še vedno poslanka.