Predlog je ob 72-odstotni volilni udeležbi zavrnilo 53,1 odstotka udeležencev referenduma, za jih je bilo 46,9 odstotka. "To je jasen ne ... V celoti spoštujem odločitev Dancev," je dejal danski premier Lars Lokke Rasmussen, ki se je med kampanjo zavzemal za spremembe v skladu s podporo mednarodni koordinaciji v boju proti čezmejnemu kriminalu, vključno z nasilnim ekstremizmom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izid po oceni premierja odraža negotovost in dvom Dancev glede posledic glasovanja 'za', morda pa tudi splošnega skepticizma do EU-ja in mnogih drugih zadev, ne pa, da ne želijo dati danski policiji močnega orodja za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Izid tako pomeni nadaljevanje obstoječega sistema, po katerem je Danska avtomatično izvzeta iz določene zakonodaje EU-ja. Ob vladi so poraženi tudi tisti, ki so predlagali uvedbo fleksibilnejšega sistema, po katerem bi Danci o izvzetju oziroma ne-izvzetju odločali od primera do primera, podobno kot Velika Britanija in Irska.

Kaj pa Europol?
Zagovorniki sprememb so med drugim svarili, da bo Danska brez teh sprememb izključena iz sodelovanja v evropskem policijskem uradu Europol, ki bo prihodnje leto preoblikovan v nadnacionalno agencijo EU-ja. Država bo morala zdaj, če bo hotela ostati v Europolu, z agencijo izpogajati poseben dogovor.

Danski premier je že napovedal, da se bo poskušal dogovoriti za vzporeden sporazum za sodelovanje Danske v preoblikovanem in okrepljenem evropskem policijskem uradu Europolu. Nekateri notranji ministri in tudi evropski koordinator boja proti terorizmu so danes izrecno podprli sodelovanje Danske v Europolu. Dansko odločitev obžaluje tudi evropski koordinator za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove, saj EU po njegovem mnenju na tem področju potrebuje Dansko. "Storili bomo vse, da ostanejo zraven," je dejal de Kerchove.

Kritičnost do EU-instititucij
Nekateri v EU-ju medtem opozarjajo, da je izid glasovanja znamenje kritičnosti do evropskih institucij, ki ga mora Evropa vzeti resno. "Vidimo več kritičnosti do evropskih institucij in tega znamenja se moramo zavedati," je tako dejal belgijski notranji minister Jan Jambon. Evropa mora biti po Jambonovem mnenju zelo pazljiva pri svojem ravnanju, saj je v nekaterih državah čutiti nasprotovanje njenim rešitvam.

Do priseljencev sovražna stranka podpirala zavrnitev
Za zavrnitev predloga se je med drugim zavzemala evroskeptična in do priseljencev sovražna Danska ljudska stranka (DF), ki je na junijskih volitvah postala druga najmočnejša stranka v državi in na podporo katere računa Rasmussenova manjšinska vlada. Kot menijo v DF-ju, bi spremembe Dansko prej ali slej prisilile, da sprejme begunsko politiko Unije.

Težko razumljiva tema
Referendumska kampanja je odprla veliko različnih in zelo zapletenih tem, tako da mnogi Danci in Danke niso razumeli, za kaj sploh gre. Osrednji temi sta bili begunska kriza in terorizem. Do samega glasovanja je bilo, sodeč po anketah, neodločenih kar do 30 odstotkov volivcev, medtem ko sta bila tabora za in proti precej izenačena.

Danska je članica EU-ja od leta 1973, obstoječi režim izvzetij pa uživa od leta 1993 - kot nekakšen "bombonček", po zaslugi katerega so Danci, potem ko so leta 1992 najprej zavrnili maastrichtsko pogodbo, to v drugem poskusu le potrdili. Danska tudi ni prevzela evra.