Nenadno odločitev predsednika Združenih držav Amerike Joeja Bidna, da Ukrajini odobri uporabo raket dolgega dosega na ruskem ozemlju, je razumeti ob iztekanju mandata njegove administracije in želje postoriti še kaj, preden mandat prevzame Donald Trump, je v oddaji Ob osmih dejal Denis Mancevič. Pritisk Ukrajine v tej zvezi se je kar nekaj časa stopnjeval. "Evropski partnerji so bili do tega večinsko zadržani, ampak takšno zadržanost smo v preteklosti že videli tudi pri dobavi drugega orožja," pravi Mancevič. Ob tem so se pojavila opozorila, da so ZDA, s tem pa tudi Zahod, prestopile neko rdečo črto. Mancevič pravi, da je Kremelj zarisal že veliko takšnih navideznih rdečih črt, pa se doslej še nikoli ni zgodilo nič. "Vsakič, ko so bile te navidezne rdeče črte prestopljene, je sledila ostra retorika Kremlja, zgodilo se ni praktično nič. V tem kontekstu Bidnovo odločitev vidim kot nekaj, kar bo po malem pomagalo Ukrajini, poteka vojne pa ta odločitev ne bo spremenila." Dejstvo namreč je, da so ukrajinske oblasti za takšno orožje zaprosile že pred kakšnim letom, z namenom ciljanja ruskih letališč v bližnji soseščini. Rusija je za ta načrt izvedela, pripoveduje Mancevič, in strateške bombnike pred pol leta umaknila v notranjost države. "To pomeni, da so ta letališča, ki so bila nekakšna Ahilova peta Rusije z vidika zračne obrambe, postala manjše tveganje, saj so ostala zunaj dosega takšnih raket."

Nepredvidljivi Trump

Novoizvoljeni predsednik ZDA je napovedal, da bo vojno v Ukrajini končal še pred 20. januarjem, ko bo začel mandat. Če Trump ne bo uresničil te napovedi, Ukrajini pa bo odtegnil podporo, bo razmere reševala Evropa. Mancevič opozarja: "Edino, kar vemo v zvezi z namerami Donalda Trumpa, je, da ne vemo, kaj bo naredil. Zelo nepredvidljiv je, kar seveda predstavlja izjemno tveganje. Če bodo Američani ugotovili, da vojne še ne bo kmalu konec, da traja predolgo in da jih stane preveč, bodo vojaško pomoč ukinili. Če se bo to zgodilo, lahko Ukrajina na bojišču zdrži nekaj mesecev, kajti evropska vojaška pomoč niti približno ni primerljiva z ameriško. V tem primeru ne bo trajnega miru. Po mojem mnenju bo Ukrajina preprosto kapitulirala." Se je pa ob Trumpovih napovedih, da bo vojno končal v 24 urah, treba spomniti, kako je na glas govoril, da bo spametoval severnokorejski režim in ga pripeljal za mednarodno pogajalsko mizo. Pa vemo, da se ni zgodilo nič od tega, razen srečanja s severnokorejskim predsednikom Kim Džong Unom. "To je del Trumpove taktike," pravi Mancevič, "napove nekaj zelo bombastičnega, potem mogoče celo poskusi, če mu ne uspe z tržnimi pogajalskimi pristopi, pa preprosto odneha." Zato obstaja veliko tveganje za Ukrajino, da bo Trump preprosto izgubil zanimanje za to vojno in državo prepustil razmeram in ruskemu vojaškemu stroju.

Pogajanja bodo težka

Ukrajinske pozicije se poslabšujejo, razmere na bojišču jim niso v korist. Vse večkrat je slišati, da bi se bila Ukrajina pripravljena pogajati. A tu Rusija že vse od začetka postavlja zelo ostre pogoje, opozarja Denis Mancevič. Ti pogoji niso vezani samo na ozemeljske težnje Rusije v Ukrajini, ampak Rusija natančno pove, kakšno Ukrajino si predstavlja v prihodnje. "Ukrajini, kot si jo predstavlja Kremelj, bi težko rekli suverena država. Rusija namreč zahteva njeno neblokovsko uvrstitev, torej se morajo končati težnje Ukrajine k približevanju Natu. Rusija pričakuje tudi zelo ostre omejitve v ukrajinski vojski. Torej se postavlja vprašanje, kako bi se Ukrajina čez pet ali deset let lahko branila, če bi bila spet vojaško napadena."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.