Komentator Spiegla je zapisal, da so pričakovanja od Obame popolnoma zgrešena, razlike med njim in Romneyjem pa so manjše, kot se zdi. Foto: EPA
Komentator Spiegla je zapisal, da so pričakovanja od Obame popolnoma zgrešena, razlike med njim in Romneyjem pa so manjše, kot se zdi. Foto: EPA

Nobena država ne proizvede več nobelovcev, vendar so morale biti bolnišnice v New Yorku evakuirane med nevihto, saj njihovi generatorji za izjemne primere niso pravilno delovali.

Augstein o posledicah totalnega kapitalizma v ZDA
New Jersey
Kdor v ZDA ni del elite, lahko živi v razmerah, podobnih tistim v razvijajočih se državah. Foto: EPA

Kot pravi Augstein, je razmišljanje Nemčije, da gre v boju med Obamo in Romneyjem za boj med dobrim in zlim, napaka. Pravi vladar Združenih držav je namreč totalni kapitalizem, ki ima moč uničiti državo, je zapisal Augstein.

Augstein izpostavlja dve plati ameriške razvitosti. Medtem ko vojska razvija orožja, ki lahko dosežejo in uničijo katero koli tarčo na svetu v eni uri, nad ulicami Brooklyna, Queensa in New Jerseyja žice daljnovodov visijo na lesenih stebrih. Hurikan Sandy jih je uničil, zaradi česar je veliko krajev na vzhodni obali ostalo brez elektrike.

To je, piše Augstein, Amerika, kjer je visoka tehnologija dostopna samo eliti, drugi pa živijo v razmerah, ki so podobne tistim v razvijajočih se državah. "Nobena država ni proizvedla več nobelovcev, vendar so morale biti bolnišnice v New Yorku izpraznjene med nevihto, saj njihovi generatorji za izjemne primere niso pravilno delovali."

Kdor to vidi kot nasprotje, še ni dojel, da so ZDA država totalnega kapitalizma, pravi Augstein. Državni funkcionarji namreč nimajo potreb po javnih bolnišnicah ali zanesljivi oskrbi z elektriko na domovih. Elite imajo svojo lastno infrastrukturo. Totalni kapitalizem je spremenil ameriško družbo v ruševine in pohabil vlado. Kar se dogaja v Ameriki, ni zgolj nesreča, ki jo je proizvedel sistem, ampak je njegova posledica, pravi Augstein.

Česa Obama ni storil
Obama tega ni mogel spremeniti, pa tudi Romney ne bi mogel. Augstein opozarja, da sta oba obraza političnega sistema, ki nima več dosti zveze z demokracijo, kot jo razumemo. Američani nimajo izbire in Obama je to dokazal, meni Augstein. Ni zaprl zapora v zalivu Guantanamo, ni umaknil imunitete za domnevne vojne zločince iz Busheve dobe, ni reguliral finančnih trgov, podnebne spremembe pa se med kampanjo skoraj niso omenjale. Augstein piše, da so tako ljudje kot predsednik nemočni pred močjo vojske, bank in industrije.

Kot piše Augstein, so fanatiki, na katere se je zanašal Romney, zavrgli vse, kar "odlikuje Zahod: znanost in logiko, razum in zmernost, celo spodobnost". "Sovražijo istospolno usmerjene, šibke in državo. Zatirajo ženske in preganjajo priseljence. Njihovo moraliziranje o splavu ni prizaneslo niti žrtvam posilstva. Oni so talibani Zahoda," pravi Augstein.

Z evropske perspektive je vseeno, kdo zmaga na volitvah, pravi Augstein. "Obama ni golob, Romney pa ni jastreb," je zapisal. Prvi raje uporablja brezpilotna letala kot vojake, "čeprav je žrtvam verjetno vseeno, ali jih ubije človek ali stroj". Romney pa je na dragi strani dejal, da ne bi šel v vojno z Izraelom, če bi se ta odločil za napad na Iran.

Nekaj vprašanj o izidu volitev smo postavili ameriškemu profesorju na vojaški akademiji Citadel Duboseu Kapelucku, ki je za MMC dejal, da bi morala načeloma takšna stopnja brezposelnosti predsednika odnesti s položaja. Da bi lahko odgovoril, zakaj je Obama vendarle zmagal, pa je prezgodaj, je dejal. Glede ameriške zunanje politike v prihodnjih štirih letih je Kapeluck dejal, da domneva, da bo ta še naprej manj podpirala Izrael kot pod republikanskimi administracijami. Glede prihodnosti Romneyja pa je Kapeluck dejal, da ni verjetno, da bo zopet poskušal postati predsednik. Strankarsko nominacijo je poskušal osvojiti že leta 2008, letos jo je, a je tudi izgubil volitve. Lahko bi kandidiral za senatorja, vendar bi bilo to v ameriški politiki nenavadno, je še dejal Kapeluck.

Kot izpostavlja Augstein, je napačno republikansko stranko označiti za stranko vojnih hujskačev, demokratsko stranko pa za stranko miru. Demokratov ne moremo imeti niti za levičarje, pravi. Navsezadnje so demokratski predsedniki Harry S. Truman, John F. Kennedy in Lyndon Johnson začeli vojne v Koreji in Vietnamu, republikanska predsednika Dwight D. Eisenhower in Richard Nixon pa sta jih končala, je zapisal Augstein. Celo Ronald Reagan, ki ga Evropejci vidijo kot poosebljanje zla in absurda ameriške politike, je bil v primerjavi s sedanjimi standardi miroljuben človek. Napadel je le Grenado, je zapisal Augstein.

Začetek propada ameriškega imperija
"Resnica je, da preprosto ne razumemo več Amerike," je napisal Augstein. Z vidika Evrope je to tuja kultura. Politični sistem je v rokah kapitala in njegovih lobistov, javno mnenje pa obvladuje perverzna mešanica neodgovornosti, pohlepa in religijske gorečnosti, meni Augstein, ki končuje z mislijo, da se je propad ameriškega imperija že začel. "Morda ga ameriški državljani ne bodo mogli zaustaviti ne glede na to, koliko se bodo trudili. Ampak tega niti ne poskušajo," je sklenil Augstein.

Nobena država ne proizvede več nobelovcev, vendar so morale biti bolnišnice v New Yorku evakuirane med nevihto, saj njihovi generatorji za izjemne primere niso pravilno delovali.

Augstein o posledicah totalnega kapitalizma v ZDA