Dramatična rast človeštva se nadaljuje, skoraj celoten prirastek prebivalstva pa je značilen za države v razvoju in države tretjega sveta. Po najnovejši študiji, ki jo je ob sodelovanju z Združenimi narodi pripravil harvardski profesor David Bloom, naj bi na Zemlji leta 2100 živelo že več kot 10 milijard ljudi.

V 39 letih še novih 2,3 milijarde ljudi
Profesor ekonomije in demografije poudarja, da bo že do leta 2050 na Zemlji novih 2,3 milijarde ljudi, kar je skoraj toliko, kot je bilo prebivalcev "modrega planeta" leta 1950. Človeštvo je skozi zgodovino naraščalo zelo počasi, mejnik milijarde ljudi na Zemlji je bil presežen šele okoli leta 1800. V zadnjega pol stoletja je rast prebivalstva "eksplodirala" in število je naraslo s tri na sedem milijard ljudi.

Številke rasti potrjujejo stare napovedi demografov, da se bo demografsko središče iz razvitega sveta preselilo v razvijajoče se države. "Demografska slika je zares zapletena in postavlja številne velike izzive," je ob izdaji študije zapisal Bloom, ki je opozoril na prihajajoče težave za države tretjega sveta. Ob hitri in visoki rasti čakajo slabše razvite države izzivi, kako zagotoviti hrano in neoporečno vodo, poskrbeti za nastanitev in energetske potrebe rastočega prebivalstva ter hkrati vzpostaviti in razširiti zdravstveni, varnostni in gospodarski sistem.

"Neodgovorno tiščanje glav v pesek"
"Ti izzivi niso neuresničljivi, toda z njimi ne moremo opraviti, če držimo glave v pesku. Spopasti se moramo s težkimi vprašanji, ki segajo od potrebe po kontracepciji milijonov žensk do krpanja lukenj v znanju za preživetje otrok. Reformirati moramo pokojninske politike in razviti svetovno imigracijsko politiko. Preprosto neodgovorno je, da samo mirno sedimo, medtem ko človeštvo doživlja vso silo demografskih sprememb," svari Bloom.

Rast skoraj izključno v razvijajočih se državah
V naslednjih 40 letih bodo tako rekoč za celotno rast prebivalstva "zaslužne" nerazvite države (97 odstotkov), za skoraj polovico od 2,3-milijardnega prirastka Afrika. Medtem bo prebivalstvo v razvitih državah stagniralo, v nekaterih bo brez priseljevanja celo upadlo. "Čeprav so težave nerazvitih držav drugačne od vprašanj bogatega sveta, se v globaliziranem svetu demografski izzivi postavljajo vsem," zatrjuje profesor s Harvarda.

V letu 2011 bo rojenih 135 milijonov ljudi, 57 milijonov pa jih bo umrlo, kar bo prineslo neto priliv 78 milijonov. Vseeno v ocenah rasti obstajajo možnosti za zelo različne scenarije. Če bo proces upadanja števila rojstev na žensko zajel razvijajoče se in nerazvite države, bi lahko imela Zemlja leta 2050 "le" 8,1 milijarde ljudi, v skrajnem primeru pa celo 10,6 milijarde.