Do leta 2028 naj bi število prebivalcev Indije in Kitajske naraslo na 1,45 milijarde, nato pa se bo začelo število Indijcev povečevati, število Kitajcev pa upadati, predvidevajo Združeni narodi. Foto: EPA
Do leta 2028 naj bi število prebivalcev Indije in Kitajske naraslo na 1,45 milijarde, nato pa se bo začelo število Indijcev povečevati, število Kitajcev pa upadati, predvidevajo Združeni narodi. Foto: EPA
Ljudje
Življenjska doba se bo tako v razvitih državah kot v državah v razvoju podaljševala. Foto: EPA

Indija naj bi imela do leta 2028 največ prebivalcev na svetu, celo več kot Kitajska. Presenetljivo pa naj bi Nigerija do leta 2050 po številu prebivalstva prehitela ZDA.

Združeni narodi v pred kratkim objavljenem poročilu Obeti svetovnega prebivalstva predvidevajo, da se bo število svetovnega prebivalstva z današnjih 7,2 milijarde do leta 2050 povečalo na 9,6 milijarde.

Rast prebivalstva bo opazna predvsem v državah v razvoju, še posebej v Afriki. V 49 najmanj razvitih državah se bo število prebivalcev podvojilo, z 900 milijonov leta 2013 na 1,8 milijarde leta 2050. Medtem se bo v istem obdobju v razvitih državah število gibalo okoli 1,3 milijarde.
Nigerija bo prehitela Kitajsko
Morda je presenetljivo, da naj bi se število prebivalcev Nigerije do polovice tega stoletja izenačilo s številom prebivalcev ZDA, do leta 2100 pa že s številom Kitajcev. Države, ki bodo imele leta 2100 več kot 200 milijonov prebivalcev, so po podatkih Združenih narodov Indonezija, Tanzanija, Pakistan, Demokratična republika Kongo, Etiopija, Uganda in Niger.

Delitev držav v tri rodnostne skupine
Okoli 48 odstotkov svetovne populacije živi v državah s t. i. nizko rodnostjo, saj ženske v povprečju rodijo manj kot 2,1 otroka. Sem spadajo vse evropske države, razen Islandije. Največje države z najnižjo rodnostjo pa so Kitajska, ZDA, Brazilija, Rusija, Japonska in Vietnam.

Okoli 43 odstotkov preostalega svetovnega prebivalstva živi v državah s t. i. srednjo rodnostjo, kjer ženske v povprečju rodijo med 2,1 otroka in petimi otroki. To so Indija, Indonezija, Pakistan, Bangladeš, Mehika in Filipini.

Preostalih devet odstotkov prebivalcev pa živi v državah z visoko rodnostjo, saj ženske v svojem življenju v povprečju rodijo več kot pet otrok. Med 31 državami z visoko rodnostjo jih je 28 v Afriki, dve pa sta v Aziji (Afganistan in Vzhodni Timor).

Število prebivalcev Afrike se bo z 1,1 milijarde do leta 2050 povečalo na 2,4 milijarde, do leta 2100 pa na 4,2 milijarde.

V Evropi se število prebivalstva zmanjšuje
Medtem pa se bo število prebivalcev v Evropi med letoma 2013 in 2100 zmanjšalo za 14 odstotkov. Skoraj vse evropske države so zdaj pod ravnijo, potrebno za ustrezno dolgoročno naravno obnavljanje prebivalstva (v povprečju 2,1 otroka na žensko).

Napovedi za Evropo so povečanje števila rojstev z 1,5 otroka na žensko med letoma 2005 in 2010 na 1,8 med letoma 2045 in 2050 in 1,9 med letoma 2095 in 2100.

Daljšanje življenjske dobe
Življenjska doba se bo tako v razvitih kot v državah v razvoju podaljševala. Če je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja povprečna življenjska doba 47 let ter med letoma 2005 in 2010 69 let, bo med letoma 2045 in 2050 življenjska doba predvidoma 76 let, do leta 2100 pa se bo podaljšala na 82 let.