Ameriška predsedniška direktiva 59 (PD-59), s katere so pred kratkim odstranili oznako dokumenta najvišje tajnosti, razkriva, kako so ZDA v 80. letih resno preučevale možnost napada z jedrskim orožjem na druge sile, pri čemer bi se Amerika sama posledicam jedrske apokalipse izognila.
Direktiva, ki jo je Carter podpisal 25. julija 1980, je bila ena izmed najbolj kontroverznih dokumentov o ameriški jedrski politiki med hladno vojno.

Direktiva je dajala predsedniku večja pooblastila pri načrtovanju in vodenju jedrske vojne, znižala prag za odločitev o uporabi jedrskega orožja in, kar je najbolj sporno, razkrila, da so se ZDA pripravljale na uporabo jedrskega orožja proti konvencionalnim vojskam svojih sovražnikov.

Poglej - ustreli - poglej
Deli Direktive 59 so v javnost sicer pricurljali že v 80. letih, a šele zdaj je ameriški Nacionalni varnostni arhiv dokument na svoji spletni strani objavil v celoti. Iz direktive je razvidno, da si je Carterjeva administracija za cilj postavila jedrske zmogljivosti, ki bi ZDA omogočale "visoko stopnjo fleksibilnosti, možnost dolgotrajnega preživetja in ustrezen učinek v primeru sovražnikovih dejanj".

Po navedbah Foreignpolicy.com je bil pomemben element direktive PD-59 t. i. možnost "poglej - ustreli - poglej". Ta je vključevala uporabo sofisticiranih obveščevalnih podatkov, da bi v vojnem stanju našli tarče, nanje vrgli jedrsko bombo, nato pa ocenili škodo.