Zakon o decentralizaciji je eno izmed določil februarja sprejetega mirovnega dogovora iz Minska in je pomemben za mirovni proces na vzhodu Ukrajine. Za predlog zakona je glasovalo 288 poslancev, 57 jih je bilo proti. Predlog mora zdaj potrditi ukrajinsko ustavno sodišče, nato pa se bo vrnil v parlament, kjer bo v zadnjem branju potreboval podporo najmanj 300 poslancev.

Predlog zakona, objavljen na spletni strani parlamenta, obravnava vse ukrajinske regije in ne določa podrobno, kakšen poseben status bosta dobili regiji Doneck in Lugansk, omenja le, da bosta imeli "posebno zakonodajo".

Določa tudi, da je Krim del Ukrajine in oblastem v Kijevu daje pravico razpustiti regionalno vlado, ki ni v skladu z ustavo. Krim si je sicer marca lani priključila Rusija.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v nagovoru poslancem pred glasovanjem poudaril, da so partnerji Ukrajine v Evropi in ZDA "zainteresirani za uspešno končanje ustavnega procesa". Po njegovih besedah je odločitev o dodelitvi delne avtonomije separatistom težka, a nujna.

Nezadovoljstvo Rusije
Voditelji samooklicane Ljudske republike Doneck so sicer nezadovoljni, ker se o zakonu niso najprej posvetovali z njimi. "Vse je bilo sprejeto enostransko," je poudaril predsednik tamkajšnjega parlamenta Andrej Purgin.

Tudi Rusija ni zadovoljna z ustavnimi spremembami, ki jih sprejema ukrajinski parlament. "Poskus, da bi ustavne spremembe predstavili kot neke vrste izpolnjevanje obvez iz Minska, je zgolj ponaredek, ki ne bi smel preslepiti nikogar," so v sporočilu zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu. Po njihovem mnenju gre za politično demagogijo, katere cilj je zavesti ukrajinsko in mednarodno javnost.

Zadovoljstvo ZDA
Na seji parlamenta je bila navzoča tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja za Evropo Victoria Nuland, ki je dejala, da gre za "nov zgodovinski dan" v državi, kjer je konflikt od izbruha aprila lani zahteval več kot 6.500 žrtev.

Washington in njegove evropske zaveznice so prepričani, da bo delna avtonomija zadovoljila upornike ter Rusiji vzela razloge za oboroževanje separatistov. Moskva sicer vseskozi zanika, da bi oboroževala upornike.

A več poslancev, med njimi Leonid Jemec iz provladne Ljudske fronte, je Nulandovo opozorilo, da to razmišljanje ne upošteva, da na območju še vedno potekajo spopadi. "Najprej moramo končati vojno, izvesti regionalne volitve in šele nato spreminjati ustavo," je poudaril.