Medtem ko na Kubi poteka žalovanje, pa je slika čez severno mejo povsem drugačna. Proti Castru nastrojena kubanska skupnost na Floridi njegovo smrt že drugi dan zapored bučno proslavlja. Foto: Reuters
Medtem ko na Kubi poteka žalovanje, pa je slika čez severno mejo povsem drugačna. Proti Castru nastrojena kubanska skupnost na Floridi njegovo smrt že drugi dan zapored bučno proslavlja. Foto: Reuters

Na Kubi danes potekajo priprave na žalne slovesnosti in niso predvideni nobeni uradni dogodki. Ti se bodo začeli v ponedeljek, ko so državljane povabili, naj se zberejo na znamenitem Trgu revolucije v Havani. Žara s pepelom bo nato štiri dni potovala po državi.

Pogreb bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago, kjer je Castro leta 1953 prvič poskušal zanetiti revolucijo, vendar mu ni uspelo. Šest let pozneje mu je nato le uspelo strmoglaviti diktatorja Fulgencia Batisto.

Po poročanju tamkajšnjih medijev, se Castrova, ki že desetletja živi v Miamiju, pogreba ne bo udeležila. "Glede na neprimerne govorice, da se odpravljam na Kubo na pogreb, želim jasno povedati, da se nikdar nisem vrnila na otok in se tudi tokrat ne nameravam," je dejala.

Ob tem je poudarila, da se ne veseli smrti nobenega človeka, še posebej nekoga, ki si deli ime njene družine. "Kot Fidelova sestra se soočam z izgubo človeka, s katerim sem si delila kri," je še povedala. Juanita Castro je bila edina izmed Castrovih sorojencev, ki je javno nasprotovala komunističnemu režimu, ki ga je vodil. V Miami se je priselila leta 1964 in celo sodelovala v zaroti Cie, s katero so ga želeli odstraniti s položaja.

Odporen proti atentatom
Fidel Castro se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Študiral je pravo v Havani in odprl odvetniško pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somišljeniki začel gverilsko vojno proti vladi generala Batiste. Leta 1959 je prisegel kot predsednik kubanske vlade in v državi uvedel komunistični režim.

Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije. Med drugim se je v zgodovino zapisal tudi kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom in preživel več kot 600 poskusov atentatov.

Njegov brat Raul Castro je februarja 2008 tudi uradno postal kubanski predsednik, aprila 2011 je prevzel še vodenje kubanske komunistične partije. Za cilj si je postavil "posodobitev" kubanskega socialističnega gospodarstva in uvedel številne spremembe. Med drugim je Kubancem dovolil imeti v posesti hiše in avtomobile. Otoplil je tudi odnose z ZDA.