V torek je malteški parlament potrdil zakon, s katerim želi vlada zvišati prihodke države in na otok privabiti premožne. Do vladnega zakona je kritična opozicija, ki se boji, da se bodo na otok na ta način zatekli ubežniki pred plačilom davkov.

Vlada premierja Josepha Muscata računa, da bo v prvem letu s prodajo 45 državljanstev povečala prihodke za 30 milijonov evrov.

Največ kritik leti na to, da prosilcem za državljanstvo ni treba živeti na Malti in tudi niso primorani v vlaganja na otoku. Pri opozicijskih nacionalistih je tudi strah, da bo Malta deležna primerjav z davčnimi oazami na Karibskih otokih. Nacionalistična stranka ne izključuje možnosti referenduma.

Vlada zatrjuje, da bodo vse prosilce za državljanstvo preverili in tako izločili morebitne kriminalce.

V Bruslju so se odzvali zadržano na namere Malte, ki je članica ne le Evropske unije, ampak tudi schengenskega območja. "To je primer, pri katerem je pristojnost izključno na državi članici," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije in kot podoben primer navedel pravico do stalnega bivališča.

Tujcem je v zameno za vlaganje v državo državljanstvo med drugimi ponudila tudi Bolgarija, a so zakon, ki naj bi to urejal, že večkrat spremenili. Podobne načrte sta predstavili tudi Makedonija in Albanija.