Sodeč po pestrem diplomatskem dogajanju v zadnjih dneh so (vele)sile vpletene v sirsko državljansko vojno končno pripravljene na neposredne medsebojne pogovore, s katerimi bi se lahko odprla vrata politični rešitvi konflikta.

Asadov obisk Moskve znak za diplomate
V torek je sirski predsednik Bašar Al Asad prvič po marcu 2011, ko so izbruhnili protirežimski protesti, ki so ob vladni represiji prerasli v oborožen upor in državljansko vojno, zapustil Sirijo in se odpravil na enodnevni obisk Moskve. Rusija se je v zadnjem mesecu neposredno vpletla v vojno, saj zdaj zagotavlja zračno podporo Asadovim silam, s čimer je pobuda na bojiščih znova prešla v roke režima, ki je bil po porazih zadnjega pol leta močno omajan.

Rusi bi z letali podprli tudi FSA?
Ruski predsednik Vladimir Putin je nato v četrtek razkril v Sočiju del pogovorov z Asadom, pri čemer je presenetil z izjavo, da bo Rusija vojaško podprla sirske upornike, ki se bojujejo tudi proti zloglasni Islamski državi in sami ne vsebujejo islamističnih milic. Po eni strani so Rusi tako znova namignili na morebitno sodelovanje s Svobodno sirsko armado (FSA), če bi se ta odpovedala zavezništvom z islamisti, ki pa so razen na jugu dominantna sila med uporniki. Na drugi strani se je v besedah prepoznala podpora sirskim Kurdom in uporniškim enotam, ki se bojujejo na njihovi strani proti IS-ju na severu Sirije.

Putinove besede je v soboto ponovil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Pripravljeni smo iz zraka podpreti domoljubno opozicijo, tudi tako imenovano Svobodno sirsko vojsko," je Lavrov povedal za rusko televizijo, pri čemer je ruski predpogoj zavezanost boja proti samooklicanemu kalifatu.

Upanje za premik v političnem procesu
Lavrov je v petkovih pogovorih na Dunaju izrazil tudi upanje, da se bo v Siriji v bližnji prihodnosti zgodil politični napredek. Zavzel se je tudi za čimprejšnjo izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev. "Prepričan sem, da je večino resnih politikov izučilo in da se glede Sirije razvija pravilno razumevanje razmer kljub nadaljevanju protiasadovske retorike 'demokratizacije'," je poudaril Lavrov.

"To nas navdaja z upanjem, da se bo politični proces v bližnji prihodnosti premaknil naprej in bodo ob pomoči zunanjih igralcev vsi Sirci sedli za pogajalsko mizo," je Lavrov opisal glavni cilj pogovorov.

Po logiki Iran sodi za pogajalsko mizo
Na Dunaju so se v petek sešli zunanji ministri ZDA, Rusije, Turčije in Savdske Arabije. John Kerry, Sergej Lavrov, Feridun Sinirlioglu in Adel Al Džubeir so skušali najti skupno izhodišče za začetek novega mirovnega procesa, ki bi lahko prinesel konec vojne v Siriji.

Ameriški sekretar John Kerry je po srečanju dejal, da so se pojavile ideje, za katere upa, da bi lahko prinesle spremembo trenutne dinamike, hkrati pa je napovedal, da bi se lahko četverica v razširjeni zasedbi znova sešla že prihodnji teden. Razširjena zasedba se je očitno nanašala na vključitev Irana, ki velja še za tesnejšega zaveznika Asadovega režima kot uradna Moskva.

Sobota je tako prinesla nov krog intenzivnega telefoniranja, znova sta govorila Kerry in Lavrov, ta pa je nato poklical v Teheran iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa.

Glavna ovira - vloga Bašarja Al Asada
Rusija je z enomesečnim intenzivnim bombardiranjem in vrsti ne ravno uspešnih ofenzivah sirske vojske, zdaj sprožila še diplomatsko ofenzivo. Vse vpletene države kot tudi sam Bašar Al Asad se strinjajo, da vojaška rešitev konflikta ni verjetna oz. bo preveč krvava, a na drugi strani je ravno vloga sirskega predsednika glavni kamen spotike.

Za Sirsko nacionalno koalicijo in večino uporniških skupin, pa tudi njihove podpornike ZDA, Turčijo, Savdsko Arabijo in Katar je nesprejemljivo, da bi se politični proces začel, Asad pa bi ostal predsednik Sirije. Na drugi strani Iran in Rusija trdno stojita ob strani zavezniku, ki naj bi tudi vodil pogovore s političnimi in vojaškimi nasprotniki, nato pa bi Sirci sami odločili, kako naprej proti miru.