"Malo bom odrgnil zaveso o pogovorih s predsednikom Asadom," je Vladimir Putin dejal na četrtkovem večeru v Sočiju. "Vprašal sem ga: Kako bi gledal, če bi v Siriji našli oboroženo opozicijo, ki je vseeno pripravljena nasprotovati in se bojevati proti teroristom Islamske države? Kakšen bi bil vaš pogled, če bi podprli takšna prizadevanja tako kot zdaj sirsko armado?"

Rusko iskanje partnerjev med uporniki
"Odgovoril je: Na to bi gledal pozitivno," je Putin prenesel odgovor sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki se že štiri leta in pol bojuje za obstanek na oblasti. "Zdaj razmišljam o tem in bomo skušali doseči takšne dogovore," je še poudaril ruski predsednik, ki je v govoru na odprtem forumu dejal tudi, da sirska vojna ne izvira samo iz militantnega islamizma sunitov, temveč tudi iz sirskih notranjih trenj.

S tem je Putin delno priznal, da ima tudi po ruskem mnenju vsaj del upornikov utemeljene vzroke za upor. A ruske oblasti, zlasti zunanji minister Sergej Lavrov, so v zadnjih tednih večkrat dali nasprotujoče si izjave o politični sprejemljivosti upornikov iz ohlapno delujoče Svobodne sirske armade, ki jo zalivske in zahodne države obravnavajo kot zmerne upornike. Moskva je sicer v zadnjih dneh na pogovore povabila več skupin FSA, a jih je večina zavrnila.

Kurdom ob ameriški še ruska vojaška podpora?
V Sočiju so dobili vtis, da je Putin znova mislil predvsem na sirske Kurde, ki na severu države že tako delno sobivajo z ostanki režima, hkrati pa se odločno bojujejo proti samooklicanemu kalifatu. Pri tem kurdske sile YPG/YPJ uživajo odločno zračno podporo ZDA, hkrati pa imajo politično prek PKK-ja že desetletja tesne stike z ruskim okoljem. V teh dneh se v Rusiji mudi delegacija osrednje kurdske stranke v Siriji PYD, ki je ob tem napovedala vzpostavitev stalne diplomatske misije v ruskem glavnem mestu.

Asad znova prevzel pobudo na bojiščih
Rusija sicer že vseskozi nasprotuje pozivom Zahoda, da mora Bašar Al Asad odstopiti in s tem omogočiti politično rešitev vojne, v kateri je umrlo okoli 250 tisoč ljudi, polovica Sircev je razseljenih, od tega jih je 4 milijone pobegnilo v sosednje države in zdaj prihajajo v Evropo.

Na Asadovo vabilo ruske oborožene sile zadnji mesec zagotavljajo neposredno zračno podporo silam režima, ki je tako dobil prepotrebno pomoč po zadnjih mesecih porazov in umikov. Zaradi posredovanja Rusija zdaj deluje kot, da se je vojna tehtnica znova nagnila na Asadovo stran. Vseeno kopica ofenziv v zadnjih tednih, zlasti na severu Sirije, še ni prineslo večjih ozemeljskih sprememb, še največ vladna stran pridobiva južno od Alepa, kjer širi koridor do nekoč največjega sirskega mesta, ki je že tri leta razdeljeno na vladni in uporniški del. UNCHR ocenjuje, da so boji v beg pognali okoli 30 tisoč ljudi.

Oči uprte v zunanje ministre na Dunaju
Petek za Sirijo prinaša sicer potencialno pomemben sestanek. Na Dunaju se bodo sestali zunanji ministri ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Turčije oz. držav, ki so na različnih straneh najbolj vpletene v kompleksno sirsko vojno, ki je hkrati tudi regionalni spopad med suniti in šiiti kot tudi merjenje moči med svetovnima velesilama. John Kerry, Sergej Lavrov, Feridun Sinirlioglu in Adel al Džubeir bodo skušali najti skupno izhodišče za začetek novega mirovnega procesa, ki bi lahko prinesel konec vojne v Siriji.