Volilna komisija je sicer v četrtek za zmagovalca razglasila Ouattaraja, a je ustavni svet, ki ga vodi tesni Gbagbojev prijatelj, njeno odločitev spremenil. Gbagbo je že prisegel kot predsednik kljub opozorilom ZDA, Združenih narodov, Francije in združenja zahodnoafriških držav Ecowas, naj sprejme poraz in predsedniški stolček izprazni za Ouattaraja. Kot predsednik je kasneje prisegel tudi Ouattara.

Zadnjemu je čestital tudi ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy - država je bila nekdaj francoska kolonija - pa je Gbagboja pozval, naj se vzdrži kakršnega koli dejanja, ki bi lahko izzvalo nasilje.

Globoke razlike med severom in jugom
Nedeljske predsedniške volitve naj bi po državljanski vojni, ki je izbruhnila leta 2002, to državo združile, zdajšnji zapleti pa kažejo, da bi se lahko celo ponovila krvava zgodba izpred let in da bi se pretežno krščanski jug (njegov predstavnik je Gbagbo) in pretežno muslimanski sever (Ouattara) znova dvignila drug proti drugemu. Prav predsedniška kandidata predstavljata ta razkol v državi, ki ni le verski, ampak tudi kulturni in upravni. Sever namreč v nekaterih območjih še vedno nadzirajo nekdanji uporniki.

Premier Slonokoščene obale Guillaume Soro verjame, da je volitve dobil Ouattara, zato je napovedal, da bo odstopil, ko bo prisegel Gbagbo.

Meje zaprte, policijska ura
Od prve razglasitve izidov je v tej državi, ki velja za največjo proizvajalko kakava na svetu, stanje zelo napeto. Pristaši obeh kandidatov se zbirajo na ulicah, obmetavajo s kamni in zažigajo gume, vojska je zaprla državne meje, novice tujih medijev pa so onemogočene. Ponoči v mestih velja policijska ura, ulice največjega mesta Abidžan pa nadzirajo tako domači vojaki kot pripadniki mirovnih sil ZN-a. V spopadih so do zdaj umrli štirje ljudje.