Žarišče potresa z magnitudo 6,4 je bilo nedaleč od Petrinje in je poleg tega mesta najbolj prizadel vas Glina.

Prebivalci Banovine so doslej sicer vložili 9674 zahtev za obnovo in 8586 zahtev za nekonstrukcijsko obnovo.

V dveh letih so v tej regiji podrli 758 objektov in obnovili 3894 družinskih hiš. Dela trenutno potekajo na 474 hišah, konstrukcijska obnova pa na 113 hišah. Začeli so tudi gradnjo 14 večstanovanjskih zgradb v Petrinji, Glini in Topuskem, prebivalci Banovine pa so z državnimi sredstvi sami obnovili 1066 hiš.

Da obnova hiš na prizadetih območjih poteka prepočasi, je ta teden med parlamentarno razpravo v saboru opozoril tudi poslanec opozicijske stranke Most Marin Miletić. Poudaril je, da je med več kot 5000 ljudmi, ki še vedno živijo v zabojnikih, tudi veteranka iz domovinske vojne, ki so ji prvi zabojnik ukradli, drugega pa je poplavilo.

V stranki Most so zato predlagali, da kot amandma k proračunu za leto 2023 uvrstijo tudi 200 evrov mesečne finančne pomoči za vsakega prebivalca, ki še vedno živi v zabojniku.

"Zavedam se, da gre za velika finančna sredstva, če upoštevamo celotno proračunsko leto. A verjamem, da bi ta finančna sredstva za ljudi v zabojnikih spodbudila vlado, da pospeši postopek obnove," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavil poslanec Mosta Nikola Grmoja. Poudaril je, da si prebivalci Banovine zaslužijo takšno pomoč, ker bodo že tretjo zimo pričakali v nečloveških razmerah.

Vlada je konec avgusta napovedala, da bodo do sezone gretja končali obnovo vseh hiš iz Programa nekonstrukcijske obnove. V okviru tega programa so do avgusta končali 3222 hiš, 223 hiš pa so z državnimi sredstvi obnovili lastniki sami.