Srbski volivci bi lahko tokrat ob oddaji glasu pred očmi imeli predvsem gospodarske težave, ki pestijo državo, in ne napetosti, povezane s Kosovom ali odnosi z Zahodom.

Za sedeže v 250-članski srbski skupščini se poteguje 18 volilnih list, skupaj pa več kot 3.000 kandidatov. Glavni tekmici za zmago sta koalicija okoli do zdaj vladajoče Demokratske stranke (DS) predsednika Borisa Tadića in koalicija Srbske napredne stranke (SNS) nacionalista Tomislava Nikolića.

Tesen izid, mandat vseeno demokratom?
Sodeč po javnomnenjski raziskavi, ki jo je tik pred volilnim molkom - ta je nastopil že v četrtek opolnoči - objavil časopis Danas, imata koaliciji enako podporo med volivci, in sicer okoli 22-odstotno. Ankete v preteklih dneh so napovedovale zmago SNS-u, a po mnenju analitikov bodo vlado v vsakem primeru sestavili demokrati, saj imajo več mogočih koalicijskih partnerjev.

Tudi na predsedniških volitvah bo glavna bitka potekala med Tadićem in Nikolićem, ki sta prav tako precej izenačena. Najverjetneje se bosta za končno zmago tako pomerila v drugem krogu 20. maja, saj naj v nedeljo nobenemu ne bi uspelo zbrati potrebnih več kot 50 odstotkov glasov.

Tadićev odstop kot pomoč stranki
Predsedniške volitve bodo Srbi izvedli osem mesecev prej, kot je bilo predvideno. Omogočil jih je Tadić s predčasnim odstopom s položaja prejšnji mesec, za kar se je odločil predvsem z namenom, da svoji stranki pomaga do zmage na parlamentarnih volitvah.

Tadić in Nikolić sta pred volitvami izpostavljala, da mora Srbija, ki je marca postala kandidatka za članstvo v EU-ju, nadaljevati pot v povezavo. To pomeni tudi, da bodo morale prihodnje srbske oblasti krpati odnose s Kosovom. To je leta 2008 razglasilo neodvisnost, ki je Beograd, razumljivo, ne priznava.

Srbe skrbi predvsem gospodarstvo
Pred tokratnimi volitvami sta oba kandidata napovedovala reforme, boj proti korupciji ter naložbe in nova delovna mesta. Kako nameravata našteto doseči, nista pojasnila, njuna tabora pa sta se v predvolilni kampanji, ki ni še nikoli trajala tako dolgo, raje odločila za blatenje druge strani.

Nekaj več kot sedem milijonov volivcev pa bo morda v nedeljo zanimalo prav nezavidljivo gospodarsko stanje v državi. Država se spopada z rekordno 24-odstotno brezposelnostjo, povprečna mesečna plača je okoli 350 evrov, Beograd pa pesti tudi visok zunanji dolg, ki predstavlja 45 odstotkov BDP-ja in naj bi še naraščal.