Nova zakonodaja vzpostavlja posebna sodišča, vojakom in policistom ob uporabi sile ponuja dodatno zaščito pred pravnimi posledicami, ob tem pa uvaja smrtno kazen za ustanovitelje oz. voditelje terorističnih skupin, poroča BBC.

Organizacije za človekove pravice medtem opozarjajo, da bo nova zakonodaja Al Sisiju predvsem pomagala pri zatiranju in zapiranju političnih nasprotnikov in oporečnikov ter uvedla še strožje omejitve svobode govora.

Egipt se že dve leti - od padca predsednika Mohameda Mursija - spopada z vse dejavnejšimi islamističnimi skupinami, katerih cilj je strmoglavljenje Al Sisijeve vlade. Najbolj dejavna uporniška skupina, znana kot Provinca Sinaj, je prisegla zvestobo Islamski državi.

Al Sisi se je že junija, po atentatu na generalnega državnega tožilca, zavezal k strožji zakonodaji. Ta predvideva hitra sojenja osumljenim islamističnim upornikom na posebnih sodiščih, desetletne zaporne kazni za vsakogar, ki se je pridružil teroristični organizaciji, in dosmrtno ječo (v praksi to pomeni 25 let) za financiranje terorističnih skupin.

Zaostritev po Mursiju
Za hujskanje k nasilju in postavljanje spletnih strani za širjenje terorističnih sporočil je zagrožena kazen od pet do sedem let zapora, nova zakonodaja pa oblastem tudi omogoča visoke globe novinarjev, ki bi oporekali uradnim poročilom o napadih skrajnežev.

Preveč samosvoji predstavniki sedme sile bodo za tako kršitev morali odšteti minimalno kazen, tj. 22.500 evrov, največ pa 450.000 evrov, kar je še vedno bolje od zaporne kazni, kot je predvideval prvotni osnutek zakonodaje, ki pa je sprožil preveč ogorčenja javnosti - tako domače kot tuje. Kritiki pri tem opozarjajo, da bi lahko visoke kazni uničile manjše časopise, večje medije pa odvrnilo od neodvisnega poročanja o napadih in operacijah proti džihadistom.
Novi zakon vsebuje tudi klavzulo, ki omogoča sodiščem, da "obsojencem preprečijo opravljanje poklica za največ eno leto, če kaznivo dejanje krši načela poklica". Sicer novinarstvo ni posebej omenjeno, a je klavzula v zakonu sprožila bojazen, da bodo novinarjem sodili zaradi njihovega poročanja.

Novinarji so se oblastem in vojski zamerili po junijski seriji džihadističnih napadov na Sinaju - egiptovski mediji so namreč navajali, da je bilo v napadu ubitih več deset vojakov, medtem ko je vojska v svojem uradnem poročilu sporočila, da je v napadu umrlo 21 vojakov in več deset skrajnežev.

Islamistični vzpon
Nova protiteroristična zakonodaja je nadgradnja tiste iz februarja, po kateri imajo oblasti praktično neomejena pooblastila za prepoved skupin, pri čemer se lahko sklicujejo na vse od ogrožanja državne enotnosti do kaljenja javnega reda.

V napadih islamističnih skrajnežev na Sinaju je bilo ubitih že več sto pripadnikov egiptovskih varnostnih sil, islamisti pa so zaostrili svoje delovanje, potem ko je Sisi, tedaj še poveljnik egiptovske vojske, po množičnih protestih leta 2013 strmoglavil Mursija, prvega demokratično izvoljenega predsednika Egipta, vodjo Muslimanske bratovščine.

Sisi je do islamistov zavzel nepopustljivo držo - na tisoče domnevnih podpornikov islamistov je zaprl, nekaj sto, vključno z Mursijem, pa obsodil na smrt. Vlada namreč trdi, da je Muslimanska bratovščina teroristična skupina, medtem ko Bratovščina vztraja, da je zavezana k miroljubnemu aktivizmu.