Vse od leta 2011, ko so protesti spodnesli predsednika Hosnija Mubaraka, se Egipt spopada z nasilnimi protesti. Po padcu Mubaraka je vodenje države prevzel Mohamed Mursi, ki je bil prvi svobodno izvoljeni predsednik države in prvi, ki je prišel iz ne-vojaških vrst. A Mursi se ni dolgo obdržal na vodstvenem položaju: julija 2013 ga je vojska odstavila, za ta ukrep pa se je odločila zaradi naraščajočih nemirov v državi in nezmožnosti Mursijeve Muslimanske bratovščine, da bi državo povedla iz krize.

Vse od udara potekajo v državi ostri protesti podpornikov in članov Muslimanske bratovščine, ki so se večkrat sprevrgli v nasilne proteste. Najhujši protesti so potekali 14. avgusta 2013, ko je v spopadih policija ubila več kot 600 Mursijevih privržencev.

Al Sisi ostro proti Muslimanski bratovščini
V času Mursijeve vladavine vojaški poveljnik egiptovske vojske, general Abdel Fatah al Sisi, je bil lani marca izvoljen za predsednika, ki je ob podpori vojske ostro nastopil proti zdaj prepovedani Muslimanski bratovščini, ki so jo razglasili za teroristično skupino. Od nastopa mandata al Sisi odločno obračunava z Muslimansko bratovščino: več sto podpornikov je bilo ubitih, več tisoč jih je zaprtih. Kot smo poročali, pa je kairsko sodišče pretekli mesec Mursiju izreklo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri organizaciji množičnih pobegov iz zapora v času vstaje proti Hosniju Mubaraku leta 2011.

Po besedah vodje državnega sveta za človekove pravice Mohameda Fajeka je bilo med junijem 2013 in 31. decembrom 2014 med ubitimi tudi 700 policistov in 550 civilistov. Fajek je zelo kritičen do policije, ki v priporu zadržuje osumljence, ne da bi bi bila proti njim vložena obtožnica. "Fenomen umiranja v priporu je po vstaji leta 2011 izumrl, zdaj pa se je znova vrnil. Nobenega dokaza ni, da so umrli zaradi mučenja, toda nobenih dokazov tudi ni, ki bi pokazali, da niso," je dejal Fajek ob naštetju številk: različne organizacije za človekove pravice ocenjujejo, da je v priporu umrlo med 80 in 98 ljudi, uradna statistika pa kaže številko 36.

Poziv klerikom v boju proti radikalizaciji države
Vlada brani svoje metode dela, rekoč, da so nujne v boju proti različnim skrajnim islamskim skupinam, predvsem skupinam na Sinaju, ki so se priključile Islamski državi. Al Sisi pa se v boju proti oboroženim islamističnim skupinam ne zanaša le na vojsko, temveč tudi na verske klerike, še posebej tiste iz 100 let starega islamskega centra Al Azhar. Želi namreč, da bi se proti radikalizmu borili v učilnicah. Že januarja je Al Sisi pozval k verski revoluciji. Kot je dejal v nagovoru klerikom, je postalo radikalno razmišljanje vir tesnobe, nevarnosti, pobijanja in uničenja za preostanek sveta. Tovrstno razmišljanje se mora spremeniti, je poudaril, pomembno vlogo pri tem pa pripisal klerikom. "Imami, vi odgovarjate Alahu. Ves svet čaka. Ves svet čaka na vašo naslednjo besedo, kajti narod je razklan."

Al Sisijev poziv je del njegove širše zastavljene strategije, s katero želi zajeziti razmah radikalnih islamističnih gibanj. Pri tem sicer ne skopari niti s silo. Izid boja v Egiptu, ki velja za intelektualno in kulturno prestolnico arabskega sveta, bo imel posledice tudi daleč onkraj njegovih meja.

Mošeja Al Azhar je bila zgrajena v 10. stoletju in je ena najstarejših v Egiptu, sprva je širila šiitski islam, pozneje pa je postala sunitska mošeja oz. univerza. Pod njenim okriljem danes deluje več fakultet in raziskovalnih centrov, na kateri se izobražuje 450.000 študentov, univerza pa ima tudi mrežo 9.000 šol, ki so razpršene po vsem Egiptu.

Na eni strani uporaba sile, na drugi besede o zmernosti
Da bi Al Sisi uresničil svoj cilj, pa bo, kot navaja Reuters, moral narediti nekaj, česar njegovim predhodnikom ni uspelo: poiskati pravo ravnotežje med ostrimi varnostnimi ukrepi in izobraževanjem, da bi tako utrl pot zmernejši različici islama. Pretekle izkušnje v Egiptu, pa tudi Siriji, Alžiriji in Iraku, so pokazale, da imajo lahko poskusi za zajezitev ekstremizma ravno obraten način. Kot še piše Reuters, so dozdajšnji Al Sisijevi ukrepi pokazali mešane rezultate.

Upoštevaje navedeno ni presenetljivo, da so Egipčani skeptični do manevriranja med tovrstno uporabo sile na eni strani in besedami o zmernosti na drugi. Nekateri študenti omenjene univerze Al Azhar so izrazili globoko nezaupanje do vladnih načrtov, predvsem pa so kritični do uporabe sile. Kot opozarjajo, ima uporaba sile močno vlogo pri radikalizaciji državljanov, ki bi sicer bili zelo odprti do zmernih stališč.