Na smrt so bili obsojeni zaradi organiziranja pobegov iz zapora ob vstaji proti diktatorju Hosniju Mubaraku leta 2011. Vse smrtne kazni mora sicer odobriti veliki mufti, najvišja verska avtoriteta v državi, ki v imenu vlade interpretira islamsko pravo. Njegova vloga je posvetovalna, sodišče pa bo končno odločitev izreklo 2. junija. Ne glede na njegovo odločitev pa so na dosojeno kazen še vedno mogoče pritožbe, poroča BBC.

Številnim obsojenim so sodili v odsotnosti, Mursi pa je bil ob branju odločitve zaprt v posebni kletki. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so drugi obsojeni nekdanji vodilni in privrženci zdaj prepovedane Muslimanske bratovščine, med obsojenimi na smrt pa je tudi vidni islamski klerik Jusuf Al Karadavi, ki se je zatekel v Katar.

Predavatelj zgodovine na oddelku Univerze Georgetown v Katarju Abdulah Al Arian je glede sojenja za Al Džaziro dejal: "Pravosodje s temi visoko politiziranimi sojenji, ki kršijo vse pravosodne standarde, sodeluje v cementiranju nove politične realnosti v Egiptu, realnosti, ki želi utišati vsakršno nasprotovanje in obnoviti polno moč avtoritarnega sistema, ki je vladal desetletja."

Kot poroča Al Džazira, je bilo Mursiju v prvih dveh sojenjih, ki sta se končali v četrtek, prizaneseno s smrtno kaznijo. Takrat je sodišče predlagalo smrtno kazen za 16 obsojenih vohunjenja in sodelovanja s Hamasom in Iranom z namenom destabilizacije Egipta.

Mursi je bil prejšnji mesec obsojen na 20-letno zaporno kazen, ker je, tako trdi sodišče, ukazal aretacije in mučenja protestnikov pod svojo vladavino. Mursija je julija 2013 z vojaškim udarom odstavila vojska po množičnih uličnih protestih.

Nove oblasti so po Mursijevi odstavitvi prepovedale Muslimansko bratovščin in aretirale na tisoče njenih podpornikov.

Podporniki: Obtožbe so politično motivirane
Obtožbe proti Mursiju so politično motivirane, trdijo njegovi podporniki, njihov namen pa naj bi bil ponuditi zakonsko kritje udaru. Sam Mursi ni priznaval pristojnosti sodišč.

Po dolgoletni vladavini Hosnija Mubaraka je bil Mursi prvi svobodno izvoljeni predsednik, protestnike pa je na ulice nagnala njegova odločitev, da si podeli veliko širše pristojnosti.

Erdogan: Egipt se vrača v čase starega Egipta
Na smrtno obsodbo Mursija se je kritično odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. "Žal je bil predsednik, ki ga je izbralo ljudstvo, obsojen na smrt. Egipt se vrača v čase starega Egipta," je dejal na shodu v Carigradu.

Dodal je, da si Zahod še vedno zatiska oči pred državnim prevratom nekdanjega načelnika generalštaba egiptovske vojske Abdela Fataha Al Sisija, ki je strmoglavil Mursija, nato pa zmagal na lanskih predsedniških volitvah.

Hamas: Pretresljivo in obžalovanja vredno
Na obsodbo se je odzvalo tudi palestinsko gibanje Hamas in jo označilo kot pretresljivo in obžalovanja vredno. Tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Suhri je sporočil, da odločitev sodišča temelji na napačnih podatkih. Med obsojenimi so tudi domnevni člani Hamasa, seznam obsojenih pa je po navedbah Abuja Suhrija pomanjkljiv. Med obtoženimi sta namreč tudi dve osebi, ki sta umrli v spopadih z Izraelom, drugi pa so zaprti v izraelskih zaporih, je sporočil.

Napadalec ubil sodnika, voznika in tožilca
Na egiptovskem Sinajskem polotoku, v mestu El Ariš, je neznanec medtem ustrelil in ubil dva sodnika, njuna voznika in tožilca. Sprva so sicer poročali, da so bili ubiti trije sodniki. Ranjen je bil še en tožilec. Napad se je zgodil nekaj ur po smrtni obsodbi Mursija. Poleg nekdanjega predsednika pa je bilo obsojenih še več kot 100 ljudi, med njimi tudi džihadisti s Sinaja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Omenjeni napad je prvi tovrstni primer na nemirnem Sinaju, egiptovska policija pa je po njem poostrila pripravljenost policije po vsej državi. Džihadisti sicer redno napadajo varnostne sile na Sinajskem polotoku, kjer se egiptovska policija in vojska borita proti islamskim skrajnežem od odstavitve Mursija julija 2013.