To je bil še edini sodni proces, ki je potekal proti 86-letnemu Mubaraku in v okviru katerega je bil skupaj s sinovoma maja lani obsojen zaradi poneverbe več kot sto milijonov egiptovskih funtov oziroma deset milijonov evrov javnega denarja, ki naj bi ga porabili za gradnjo svojih zasebnih hiš. Mubarak je bil obsojen na tri leta zapora, njegova sinova Gamal in Ala pa na štiri leta.

Višje sodišče je pojasnilo, da Mubarak in sinova še naprej ostajajo v priporu kljub razveljavitvi obsodbe. Po pojasnilih vira pri notranjemu ministrstvu je namreč sodišče odločilo o ponovnem sojenju, ne pa o izpustitvi na prostost.

Z oprostitvijo se je končal tudi proces proti Mubaraku za odgovornost za uboj protestnikov med ljudsko vstajo leta 2011, ki je pripeljala do padca njegove tri desetletja dolge vladavine. Tožilstvo se je na to sodbo sicer pritožilo, odločitev višjega sodišča pa se še čaka.

Nekdanji samodržec je trenutno v vojaški bolnišnici na jugu Kaira, kjer je bival tudi po tem, ko so ga leta 2013 na kratko izpustili iz pripora, preden so ga nato maja lani obsodili zaradi korupcije. V tej bolnišnici bi lahko ostal tudi po današnji oprostitvi.

Po opustitvi obtožb ob novembrski oprostitvi so izbruhnili protesti na univerzah po Egiptu. Najmanj dva človeka sta bila ubita in sedem ljudi ranjenih v spopadu pripadnikov varnostih sil z okoli tisoč protestniki, ki so se skušali prebiti na kairski trg Tahrir, ki je bil središče vstaje proti Mubaraku.

Zatiranje islamistov, vračanje starih kadrov
Še ena oprostitev za Mubaraka je razočaranje za tiste, ki so obdobje njegove vladavine videli kot avtokratsko in kot tovariški kapitalizem, ko je bila najbolj poseljena arabska država sicer stabilna, a je bila vsa oblast v rokah peščice ljudi okoli Mubaraka.

Po njegovem padcu je na prvih svobodnih volitvah leta 2012 na oblast prišel islamistični predsednik Mohamed Mursi, ki ga je zaradi vse bolj avtokratskega vodenja države že leto dni pozneje odstavila vojska in nato še krvavo zadušilo proteste njegovih privržencev.

Lanskega maja je predsednik postal nekdanji poveljnik vojske Abdel Fatah Al Sisi, ki se je odločno lotil zatrtja Mursijeve Muslimanske bratovščine in zaprl več njegovih voditeljev. Številne med njimi je sodišče obsodilo na smrt.

Nasprotno se dogaja z vplivnimi posamezniki iz Mubarakove vladavine, ki jih počasi oproščajo obtožb, v čemer prebivalci že vidijo širjenje vpliva nekdanje politične elite.