Badie in še 13 drugih članov Bratovščine so bili spoznani za krive organiziranja t. i. operacijske sobe, iz katere so svojim podpornikom dajali navodila za napad na državne institucije ter širili nasilje in kaos. Vse to se je dogajalo le nekaj tednov po odstavitvi islamističnega predsednika Mohameda Mursija julija 2013.

Nova egiptovska oblast, ki je bila izvoljena na demokratičnih volitvah, je Muslimansko bratovščino znova prepovedala in jo leta 2013 razglasila za teroristično organizacijo.

Izvedensko mnenje
Po poročanju državne tiskovne agencije Mana je sodišče pred izrekom smrtne kazni za izvedensko mnenje vprašalo klerike univerze Al Azhar, ki je vrhovna verska avtoriteta za sunite. Mnenje Al Azhara sicer ni obvezujoče, saj ima zadnjo besedo sodišče. Lahko pa sodišče na podlagi podanega mnenja omili kazen, ki je lahko spodbijana na prizivnem sodišču.

Sojenje 51 osumljencem
Vodjo Muslimanske bratovščine Mohameda Badieja je sicer sodišče v ločenem postopku obsodilo na smrtno kazen zaradi netenja nasilja, a je kazen pozneje omililo na dosmrtno zaporno kazen.

V primeru sodijo 51 osumljencem, med katerimi je bilo omenjenih 14 obsojenih na smrt. Sodišče bo razsodbo preostalim 31 razglasilo 11. aprila. Po odstavitvi Mursija so egiptovske oblasti začele aretacije privržencev Muslimanske bratovščine, vključno z njenimi voditelji. V spopadih je umrlo več kot sto ljudi, več tisoč ljudi so aretirali.

V več postopkih, v katerih je zagrožena smrtna kazen, je tudi sam Mursi. Egiptovsko sodišče je prvo smrtno kazen, povezano s protesti, izvedlo 7. marca. Ubiti Mahmud Ramadan je po besedah egiptovskega notranjega ministra med protesti, ki jih je organizirala Bratovščina, s strehe metal otroke.