4500 kilometrov dolg plinovod poteka od plinskih polj v Sibiriji do črpalnih postaj na zahodu Ukrajine ter od tam do odjemalcev v zahodni in srednji Evropi. Ruski del plinovoda upravlja ruski energetski gigant Gazprom, ukrajinski del pa Ukrtransgaz. Foto: MMC RTV SLO/EPA
4500 kilometrov dolg plinovod poteka od plinskih polj v Sibiriji do črpalnih postaj na zahodu Ukrajine ter od tam do odjemalcev v zahodni in srednji Evropi. Ruski del plinovoda upravlja ruski energetski gigant Gazprom, ukrajinski del pa Ukrtransgaz. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Po ukrajinskih plinovodih tako zdaj teče le še ruski plin, namenjen evropskim odjemalcem. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Ukrajinske reševalne službe so pojasnile, da je eksplozijo v regiji Poltava najverjetneje povzročila ali luknja na plinovodu ali pa izguba pritiska v eni od cevi plinovoda. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Do incidenta prihaja le dan po tem, ko je Moskva po neuspešnih pogajanjih s Kijevom in EU-jem v ponedeljek ustavila dobavo plina Ukrajini oziroma ga bo dobavljala le po vnaprejšnjem plačilu. Po ukrajinskih plinovodih tako zdaj teče le še ruski plin, namenjen evropskim odjemalcem.

Ta poteza Moskve je ogorčila prozahodne oblasti v Kijevu, zato je tudi verjetno, da je ukrajinski notranji minister Arsen Avakov pohitel z obtožbami o "sabotaži" na račun Rusije. Kot je sporočil Avakov, gre morda za "še en poskus Rusije, da diskreditira Ukrajino kot partnerja v plinskem sektorju".

Poškodovan transsibirski plinovod
Po navedbah ukrajinske policije je bil poškodovan t. i. transibirski plinovod na severovzhodu Ukrajine. V incidentu naj ne bi bil nihče ranjen, državno podjetje za transport plina Ukrtransgaz je sporočilo, da dotok ruskega plina na zahod ni moten.

Ukrajinske reševalne službe so pojasnile, da je eksplozijo v regiji Poltava najverjetneje povzročila ali luknja na plinovodu ali pa izguba pritiska v eni od cevi plinovoda. Vlada v Kijevu ni izključila možnosti "potencialnega terorističnega napada". Preden je prišlo do uhajanja plina, ki je povzročilo več deset ali po nekaterih navedbah očividcev celo 200 metrov visok plamen, sta namreč odjeknili dve manjši eksploziji, "kar bi bil lahko vzrok za namerno povzročitev eksplozije".

Iz ukrajinskega ministrstva za energijo pa so sporočili, da je bil plinovod v preteklosti že tarča terorističnega napada, in sicer maja letos, ko sta na plinovodu odjeknili dve eksploziji.

4.500 kilometrov dolg plinovod poteka od plinskih polj v Sibiriji do črpalnih postaj na zahodu Ukrajine ter od tam naprej do odjemalcev v zahodni in srednji Evropi. Ruski del plinovoda upravlja ruski energetski gigant Gazprom, ukrajinski del pa Ukrtransgaz.

Na vzhodu Ukrajine ubit ruski novinar
Na vzhodu Ukrajine sta bila ubita dva novinarja ruske televizije Rossiyabil ubit poročevalec ruske medijske skupine VGTRK Igor Korneljuk, ki je bil huje ranjen v trebuh. Rane naj bi bile posledica eksplozije mine ali granate. "Ko so ga pripeljali, je bil nezavesten in je umrl na poti v operacijsko dvorano," je pojasnil zdravnik Fedir Soljanjik. Drugi umrli je tonski mojster Anton Vološin, ki je delal s Korneljukom.

Neimenovani predstavnik proruskih skrajnežev v Lugansku je dejal, da sta se Korneljuk in tonski tehnik Anton Vološin nepričakovano znašla sredi minometnega napada ukrajinskih sil. Ukrajinske pristojne oblasti so sporočile, da bodo dogodek komentirali šele po končani celoviti preiskavi.

Rusko zunanje ministrstvo se je na smrt ruskega poročevalca že odzvalo in jo označilo za "zločin" ukrajinske vojske. Moskva je od Kijeva tudi zahtevala neodvisno preiskavo. Hkrati so sporočili, da usoda Vološina še ni znana in ga pogrešajo.

Današnja smrt ruskega novinarja je druga potrjena smrt med novinarji na vzhodu Ukrajine, odkar je tam sredi aprila izbruhnilo nasilje. Konec maja je bil v bližini Slavljanska v sosednji regiji Doneck ubit italijanski fotograf Andrea Rocchelli, v incidentu pa je umrl tudi njegov ruski asistent Andrej Mironov.

EU izplačala 500 milijonov evrov pomoči Ukrajini
Evropska komisija je v imenu EU-ja izplačala 500 milijonov evrov posojila Ukrajini, so sporočili iz Bruslja. Gre za prvi posojilni sveženj iz novega programa EU-ja za makrofinančno pomoč Ukrajini, medtem ko je iz prejšnjega programa Ukrajina maja že prejela 100 milijonov evrov. Evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn je ob nakazilu denarja poudaril, da gre za še en konkreten znak evropske solidarnosti z ljudmi Ukrajine.

Od skupaj 1,61 milijarde evrov makrofinančnega posojila EU-ja Ukrajini ostaja po današnjem nakazilu odprtih še 1,01 milijarde evrov. Pomoč je del obsežnega svežnja pomoči Ukrajini, ki jo je Evropska komisija napovedala 5. marca, voditelji držav EU-ja pa potrdili na Evropskem svetu dan pozneje.

Makrofinančna pomoč je izredni krizni instrument EU-ja, ki se uporabi za pomoč državam v sosedstvu EU-ja, ki zaidejo v resne plačilnobilančne težave. Usklajena je s pomočjo IMF-a. Sredstva zanjo EU pridobi z zadolževanjem na kapitalskih trgih, nato pa jih posodi državi pod ugodnimi pogoji.