"Že večkrat smo bili jasni, da cenimo evropske vrednote bolj kot katere koli države EU-ja, nismo pa videli konkretne podpore naših zahodnih prijateljev ... Niso se držali nobene izmed obljub," je na poslovni konferenci muslimanskih držav v Carigradu dejal Erdogan.

"Že to, da se Evropski parlament odloči za takšno glasovanje, daje vtis, da varuje teroristične organizacije in stoji na njihovi strani," je dodal in znova kritiziral nemoteno delovanje Kurdske delavske stranke (PKK) v državah EU-ja, stranke, ki je sicer v Turčiji prepovedana. "Kakor koli se bodo odločili na jutrišnjem glasovanju, to za nas nima nobene vrednosti," je bil jasen turški predsednik.

Glasovanje o zamrznitvi pogajanj EU-ja s Turčijo bo v četrtek. Pomenilo pa bi lahko poglobitev vrzeli med Ankaro in Brusljem; čeprav glasovanje ni zavezujoče, so članice EU-ja večinoma proti ustavitvi pristopnega procesa.

Angela Merkel za nadaljevanje dialoga
Na Erdoganove očitke, da Nemčija v boju proti terorizmu ne igra zadostne vloge, se je danes odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je v nemškem parlamentu zavzela za nadaljevanje dialoga s Turčijo. "Nemška vlada je tako kot druge vlade v Evropi zavezana k boju proti terorizmu," je izpostavila.

Pozdravila je tudi zadnji obisk nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja v Turčiji. "Tudi jaz bom nadaljevala pogovore s Turčijo," je dejala. "Vendar pa to ne izključuje jasnega odgovora na tisto, kar je alarmantno."

Za zamrznitev pogajanj
Glavne politične skupine Evropskega parlamenta so se v torkovi razpravi namreč zavzele za zamrznitev turških pristopnih pogajanj z EU-jem, in to zaradi julijskega spodletelega puča, ki so mu sledili čistke v vojski in javni upravi ter ukrepanje proti kritikom oblasti.

Erdogan je pred dnevi pozval EU k napredku v turških pristopnih pogajanjih do konca leta. Če tega ne bo, je zagrozil z razpisom referenduma o prekinitvi pristopnih pogajanj. V okviru čistk po julijskem spodletelem poskusu državnega udara je bilo doslej aretiranih, suspendiranih ali odpuščenih več kot 110.000 zaposlenih v vojski, policiji, pravosodju in šolstvu, ki naj bi bili povezani z zarotniki.