Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so ponedeljkovi spopadi zahtevali tri smrtne žrtve na azerbajdžanski strani. Spopadi so se v Gorskem Karabahu, ki je sicer nemirno območje, a zdajšnji spopadi veljajo za najhujše v zadnjih letih, začeli v petek, do zdaj pa so zahtevali najmanj 33 smrtnih žrtev med vojaki na obeh straneh, umrla pa sta tudi dva civilista. Reuters piše, da je po poročanju armenske televizije na njihovi strani v treh dneh umrlo 20 ljudi, 72 pa je ranjenih.

Armenski predsednik Serž Sarkisjan je sporočil, da azerbajdžanska vojska še naprej obstreljuje civiliste s težkim orožjem: "Nadaljnje stopnjevanje nasilja bi lahko imelo nepredvidljive in nepovratne posledice - do razširjene vojne."

Erdogan: Turčija stoji ob strani Azerbajdžanu
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v ponedeljek napovedal, da bo zaveznik Ankare Azerbajdžan nekega dne znova prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom. "Našim bratom v Azerbajdžanu stojimo ob strani. A to preganjanje ne bo trajalo večno. Karabah bo nekega dne znova v rokah prvotnega lastnika in bo azerbajdžanski," je dejal na novinarski konferenci v turški prestolnici, ki jo je v živo prenašala televizija.

Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, ta pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.

Spopadi že zahtevali okoli 30.000 žrtev
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Občasno med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.

Azerbajdžan pogosto grozi, da bo s silo prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, o podobnem nasilju pa se je poročalo že prejšnji mesec. Spopadi povzročajo zaskrbljenost glede širjenja konflikta v regiji, prepredeni z naftovodi in plinovodi, poroča Reuters.

Francija, Rusija in ZDA, mediatorji v konfliktu, so strani pozvale, naj prenehajo s spopadi, v torek pa naj bi se na Dunaju sešli na mirovnih pogovorih.