Enklava z etničnim armenskim prebivalstvom znotraj azerbajdžanskega ozemlja je že od začetka 90. let prejšnjega stoletja jedro spora med Erevanom in Bakujem, ki si vsak lastita odročno gorsko območje.

Od vojne za Gorski Karabah, ki se je končala leta 1994 in je zahtevala 30.000 smrtnih žrtev, vseskozi prihaja do napetosti in občasnih incidentov, ki pa so ta konec tedna prerasli v spopade, v katerih naj bi bilo ubitih najmanj 30 vojakov in so zahtevali žrtve tudi med civilisti.

Napadi so se nadaljevali tudi v nedeljo zjutraj, ko so po navedbah vojske Gorskega Krabaha njihove položaje napadle azerbajdžanske sile. "Sovražnik nadaljuje agresivna sovražna dejanja in uporablja raketno topništvo ter oklepnike," je sporočila in napovedala sprejetje ustreznih protiukrepov za ustavitev sovražne ofenzive.

Armenija je v soboto sporočila, da je bilo v spopadih ubitih 18 njenih vojakov, Azerbajdžan pa je navedel, da je izgubil 12 vojakov. Obrambne sile Gorskega Karabaha so sporočile, da je bil med žrtvami tudi 12-letni deček.

Za kršitev krhkega premirja obe strani krivita druga drugo. Azerbajdžan je sporočil, da je zavzel dva strateško pomembna vrhova in eno vas, pri tem pa izgubil en helikopter. Armenska vlada nasprotno trdi, da so azerbajdžanske sile sprožile obsežen napad, ki je vključeval tanke, topništvo in oklepnike.

Po nedeljskem jutranjem nadaljevanju spopadov je Azerbajdžan napovedal enostransko premirje, kar naj bi bil odziv na pozive mednarodne skupnosti. "Da bi pokazal dobro voljo, se je Azerbajdžan odločil za enostransko ustavitev sovražnosti," je sporočilo azerbajdžansko obrambno ministrstvo, a opozorilo, da se bo odzvalo, če bodo njegove sile napadene.

Baku želi konec "okupacije"
Azerbajdžanski veleposlanik v Moskvi je v soboto povedal, da si Baku želi pogovorov z Erevanom o kompromisu, potem ko bodo po njegovih besedah armenske sile končale okupacijo 21 odstotkov ozemlja njegove države.

Oglasil se je tudi turški predsednik Tayyip Erdogan in dejal, da do konca podpira Azerbajdžan. "Molimo, da bodo naši azerbajdžanski bratje zmagali v teh spopadih," se glasi izjava iz urada turškega predsednika.

Turčija je velika zaveznica Azerbajdžana in ima s to kavkaško državo tesne odnose, popolnoma drugače pa je z Armenijio, kjer odnosi skoraj ne obstajajo, čeprav gre za sosednji državi. Sosedi sta namreč še vedno na nasprotnih bregovih zaradi pokola armenskih prebivalcev v času Otomanskega cesarstva pred sto leti, za katerega v Armeniji trdijo, da gre za genocid, za Turčijo pa je šlo predvsem za državljansko vojno.

Putin poziva h koncu spopadov
Na stopnjevanje napetosti se je odzvala tudi Rusija, največja zaveznica Armenije, kjer ima razporejene vojake, letala in helikopterje, čeprav z orožjem oskrbuje tudi Azerbajdžan, hkrati pa igra glavno posredniško vlogo v pogajanjih med obema državama.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto pozval obe strani, da nemudoma začneta znova spoštovati premirje in se tako izogneta novim žrtvam. Ruski zunanji in obrambni minister sta se po telefonu pogovarjala tudi z armenskima in azerbajdžanskima kolegoma.

Stabilnost na južnem Kavkazu je ključnega pomena za proizvajalke in izvoznice energentov, saj je to območje med Kaspijskim in Črnim morjem prepredeno z naftovodi in plinovodi.