V ponedeljek so azerbajdžanske sile ubile tri armenske vojake in jih šest ranile, so sporočile oblasti v Erevanu, kar pa je Azerbajdžan zanikal.

V torek je po poročanju azerbajdžanskega obrambnega ministrstva čez mejo na položaje azerbajdžanskih sil skušala vdreti skupina armenskih vojakov in ubila pet azerbajdžanskih vojakov. Štirje so bili ubiti v enem in eden v drugem incidentu, so sporočili iz Bakuja.

Kavkaški državi sta se v obširen konflikt zapletli na začetku 90. let prejšnjega stoletja zaradi pokrajine Gorski Karabah z večinskim armenskim prebivalstvom, ki leži v Azerbajdžanu. Začetek spora sega v leto 1988 proti koncu Sovjetske zveze, ko se je armensko prebivalstvo skušalo odcepiti od takratne sovjetske republike Azerbajdžan.

Ko so Armenci čez tri leta v Gorskem Karabahu razglasili republiko, je izbruhnila vojna, ki je zahtevala 30.000 smrtnih žrtev.

Krhko premirje na robu konflikta
Leta 1994 sta državi razglasili premirje, medtem ko podpisa mirovnega sporazuma ni bilo še do danes, gorata enklava, nad katero od takrat Azerbajdžan nima več nadzora, pa ostaja nenehni vir napetosti med sosedama. Azerbajdžan ves čas grozi z zasedbo, če mirovni proces ne bo prinesel rezultatov.

Novo zaostrovanje odnosov prihaja v času obiska ameriške državne sekretarke Hillary Clinton v regiji. Ob ponedeljkovem obisku v Erevanu je obe državi pozvala, naj se vzdržita nasilja.

"Zelo sem zaskrbljena zaradi nevarnosti stopnjevanja napetosti ter nesmiselnega umiranja vojakov in nedolžnih civilistov," je dejala Clintonova in izrazila skrb, da bi spopadi prerasli v konflikt širših razsežnosti, ki bil tragičen za vse vpletene strani. Clintonova se mudi v gruzijski prestolnici Tbilisi, nato pa se bo odpravila še v Azerbajdžan.