Po dolgotrajnih pogovorih sta Turčija in Armenija v soboto v Zürichu podpisali sporazum o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtju meje med državama, s čimer se je vsaj na papirju končalo stoletje dolgo sovraštvo med državama. Sporazum morata zdaj potrditi še parlamenta obeh držav.

Toda Azerbajdžan meni, da bo sporazum zapletel reševanje armensko-azerbajdžanskega spora o Gorskem Karabahu in bo negativno vplival na azerbajdžanske odnose s Turčijo.

Po mnenju azerbajdžanskega zunanjega ministrstva Turčija ne bi smela vzpostaviti diplomatskih odnosov z Armenijo, dokler ta ne reši odprtih vprašanj s sosednjim Azerbajdžanom.

Turški premier Tayyip Erdogan se je odzval na nezadovoljstvo Azerbajdžana in dejal, da se mora Armenija umakniti iz Gorskega Karabaha in s tem prepričati turški parlament, da bo potrdil sporazum.

"Želimo si, da bi vse meje odprli istočasno. Kljub temu Turčija pri tem vprašanju ostaja zadržana, dokler Armenija ne bo umaknila svoje vojske z omenjenega območja in prenehala okupirati azerbajdžanskega ozemlja," je dejal Erdogan.

Boj za gorato območje
Spor v Gorskem Karabahu je izbruhnil leta 1988, ko se je večinsko armensko prebivalstvo odločilo odcepiti od takratne sovjetske republike Azerbajdžan in čez tri leta razglasili ustanovitev republike, kar je še dodatno zaostrilo napetosti. To je vodilo do spopadov med Armenci in Azerbajdžanci, v katerih je umrlo okoli 30.000 ljudi.

Azerbajdžan od takrat nima več nadzora nad goratim območjem v velikosti več kot 8.000 kvadratnih kilometrov, ki tako ostaja še eno izmed nerešenih vprašanj na nemirnem Kavkazu. Iskanje rešitve poteka ob posredništvu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.