Armenijo že deset dni pretresajo protesti zaradi napovedanih višjih cen električne energije, ki se bo od avgusta podražila za do 22 odstotkov. Vsako noč se v prestolnici Erevan zbere nekaj tisoč protestnikov in prejšnji teden jih je med njihovim poskusom pohoda do predsedniške palače policija razgnala z vodnim topom.

Protestnikov ni pomiril niti predsednik države Serž Sarkisjan, ko je od ruske družbe Inter RAO, ki upravlja armensko električno omrežje in višje cene opravičuje s padcem armenske valute dram, zahteval popolno odpravo podražitve. Rusija je sicer glavni dobavitelj električne energije kavkaški državi, s katero imata tesne politične in gospodarske odnose.

Do zdaj so se protestniki izogibali vzklikanju protivladnih sloganov, saj zatrjujejo, da je njihova jeza usmerjena le v dražjo elektriko, a ni jih malo, ki se pritožujejo tudi nad korupcijo v državi. Številni prebivalci le s težavo shajajo iz meseca v mesec in po ocenah poznavalcev bi se lahko socialne razmere še poslabšale, s tem pa tudi nezadovoljstvo nad oblastmi.

Armenija je močno odvisna od ruskega gospodarstva, ki se je znašlo v krizi zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih in sankcij zahodnih držav po izbruhu ukrajinske krize. S padcem ruskega gospodarstva se je močno zmanjšal armenski izvoz, upadla pa so tudi denarna nakazila Armencev, ki so na delu v Rusiji.

"Skušnjava za Zahod"
Moskva pozorno spremlja dogajanje v Armeniji, s katero ima tesne gospodarske in politične stike. V zadnjih letih je Rusija z nejevoljo opazovala nemire v nekdanjih sovjetskih republikah in padce vlad v državah ob njenih mejah, od revolucije vrtnic v Gruziji leta 2003, oranžne revolucije v Ukrajini med letoma 2003 in 2004 ter nato še protestov v Kijevu leta 2014, v katerih je videla vmešavanje zahodnih držav, ki so po njenem mnenju podpirali proteste.

"Veste, kako so se začele 'barvne revolucije' in Majdan v Ukrajini," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in opozoril, da trenutni dogodki v Armeniji za nekatere predstavljajo skušnjavo za podpihovanje nezadovoljstva z oblastmi, čeprav so po njegovem mnenju vzroki za te dogodke izključno ekonomski.

Lavrov je prepričan, da Zahod posebno pozornost namenja vlogi mladih ljudi pri oblikovanju nacionalnih agend, vključno z "miroljubnimi protesti".

V Kremlju vlada bojazen, da bi nemiri v sosednjih državah spodbudili proteste v Rusiji in predsednik Vladimir Putin je že lani dejal, da mora Moskva "storiti vse potrebno", da prepreči morebitno "barvno revolucijo" v Rusiji.

Rusko posojilo za rusko orožje
Armenija je najtesnejša ruska zaveznica na Kavkazu in Moskva ji je v teh dneh namenila 200 milijonov dolarjev posojila za nakup ruskega orožja, s katerim namerava modernizirati svojo vojsko.

Namestnik armenskega obrambnega ministra Ara Nazarjan je pojasnil, da bodo nabavili orožje, ki predtem ni bilo na voljo armenski vojski. "Armenske oborožene sile bodo dobile sodobno orožje, kar bo imelo pomemben vpliv na razmerje sil v regiji," je dejal, a ni povedal, za kakšno orožje gre.

Armenija je že od neodvisnosti v začetku 90. let prejšnjega stoletja v sporu s sosednjim Azerbajdžanom zaradi enklave Gorski Karabah, ki je v Azerbajdžanu, tam pa živi večinsko armensko prebivalstvo in je pod nadzorom Erevana. Moskva deluje kot posrednik v pogajanjih med obema državama glede pokrajine, kjer se občasno še vedno pojavijo spopadi.