Eritrejci iz države množično bežijo. Oblasti so namreč izjemno represivne. Foto: EPA
Eritrejci iz države množično bežijo. Oblasti so namreč izjemno represivne. Foto: EPA
Isaias Afewerki je eritrejski predsednik od leta 1993. Foto: EPA

Gre za "obsežne in sistematične" kršitve človekovih pravic, ki vključujejo mučenje in druga kruta kaznovanja, poudarjajo v Svetu ZN-a. Poročilo s temi navedbami je Eritreja sicer zavrnila.

Državo na vzhodu Afrike so organizacije za zaščito človekovih pravic že večkrat označile za "ogromen zapor". Amnesty International je lani tako sporočil, da je bilo od osamosvojitve Eritreje leta 1993 zaradi političnih razlogov zaprtih okoli 10.000 ljudi. Vlada je ta podatek zanikala.

Neskončno služenje vojske
Junija letos so štirje eritrejski katoliški škofje javno kritizirali življenje v državi, kar je redek pojav. Številni begunci, ki so se lani utopili blizu Lampeduse, so bili Eritrejci. Vsak mesec iz države namreč pobegne okoli 3.000 mladih. Kot opozarja Human Rights Watch, je v Eritreji služenje vojaškega roka lahko neskončno dolgo, saj ga lahko vlada podaljšuje, čeprav naj bi trajalo le leto in pol.

Vojski morajo biti moški in ženske na voljo do 40. leta starosti. Poleg vojaškega nabora je Svet ZN-a za človekove pravice prav tako obsodil omejitve glede svobode izražanja, vere in mirnih zborovanj.

Samo pripadniki štirih verskih skupnosti, pravoslavne, katoliške, luteranske in muslimanske, lahko svobodno prakticirajo svojo religijo. Vsi zasebni mediji v državi so bili ukinjeni.

Čeprav Svet ZN-a za človekove pravice ne more odrediti sankcij proti določeni državi ali primera posredovati Mednarodnemu kazenskemu sodišču, se želijo vse države njegovi preiskavi izogniti, saj je ta deležna velikega zanimanja javnosti.

Organizacije za varstvo človekovih pravic menijo, da podrobna preiskava Sveta ZN-a, ki temelji na dokazih, lahko prisili režime držav pod drobnogledom v spremembe.