Po besedah visoke komisarke ZN-a za človekove pravice Navi Pillay je v šestmilijonski Eritreji od 5.000 do 10.000 političnih zapornikov. "Stanje človekovih pravic v Eritreji je globoko zaskrbljujoče," je dejala.

Medtem ko je na primer Severna Koreja nenehno v središču svetovne javnosti zaradi krutega režima, se Eritreja le redko znajde v ospredju zanimanja, čeprav sta si pri zatiranju človekovih pravic državi v mnogočem podobni.

Tudi v 47-članskem Svetu ZN-a za človekove pravice Eritreja pride le redko na vrsto, saj se azijske in afriške države med seboj ščitijo pred kritikami Zahoda.

Iz z zlatom bogate države z večinskim krščanskim prebivalstvom in močno muslimansko skupnostjo prihajajo verodostojna poročila o samovoljnih priporih, mučenju, usmrtitvah, prisilnem delu, prisilnem naborništvu in omejitvah svobode gibanja, izražanja, združevanja ter veroizpovedi.

Beg pred revščino in represijo
Od leta 1993, ko se je Eritreja osamosvojila od Etiopije in razglasila neodvisnost, je na oblasti diktatorski predsednik Isaias Afewerki, ki ne dopušča nobene politične opozicije in samovoljno obračunava s svojimi nasprotniki.

V zadnjih letih je državo na Afriškem rogu zapustilo na tisoče ljudi, ki so zbežali pred revščino in politično represijo. Številni so prebežali v sosednji Sudan ali pa se podali do Izraela in zahodne Evrope.

Organizacije za človekove pravice uvrščajo eritrejsko vlado med najbolj represivne režime na svetu, kar pa v Asmari zanikajo in v obtožbah vidijo umazano kampanjo, ki jo proti državi ob Rdečem morju vodijo ZDA.

Eritreja se je leta 1998 zapletla v obmejno vojno z Etiopijo in v dveh letih je bilo na obeh straneh ubitih 70.000 ljudi. Tudi po koncu vojne na meji ni miru. Hudi sovražnici se občasno še vedno spopadata in obtožujeta druga drugo.