Vodja slovenske diplomacije se je v Bruslju na kratko pogovarjal s hrvaško kolegico Vesno Pusić, s katero sta se zavzela, da strokovnjaka, določena za preučitev vprašanja Ljubljanske banke, čim prej začneta delo. Prvo srečanje strokovnjakov, Franceta Arharja in Zdravka Rogića, je predvideno septembra, a prizorišče srečanja še ni znano.

V sredo se bo Erjavec z Arharjem sešel na delovnem sestanku, da se pogovorita o tehničnih zadevah, pri čemer Slovenijo zanima predvsem to, kakšna je pravna argumentacija Hrvaške za tožbe na hrvaških sodiščih.

Slovenski zunanji minister je ponovil, da so za Slovenijo sporne zlasti tožbe in da bi Slovenija lahko takoj začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, če Hrvaška prekliče pooblastila iz leta 1995 in 2001 za vlaganje teh tožb.

Erjavec je dejal, da Slovenija od nove hrvaške vlade pričakuje spoštovanje zavez prejšnje vlade, da se vprašanje LB-ja rešuje v okviru nasledstva. O tem sta se po njegovih besedah dogovorila nekdanja premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor.

Na hrvaško novinarsko vprašanje, ali se boji pritiska iz Evropske unije, ker Slovenija ovira Hrvaško na poti v EU, je minister odgovoril, da tudi druge članice Unije pričakujejo, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, ki jih je dala.

Po besedah Erjavca je bil pogovor s Pusićevo "prijazen in korekten", a napredka pri reševanju vprašanja LB-ja ni. "V diplomaciji ni hitrih rešitev," je ob tem še dejal vodja slovenske diplomacije.

Žuganje s Trdinovim vrhom
Vodja HDZ-ja Tomislav Karamarko je ob novih zapletih med Slovenijo in Hrvaško zagrozil, da bi lahko v Zagrebu sprožili vprašanje Trdinovega vrha, ki je po njegovih besedah nesporno hrvaško ozemlje.

"Mi lahko sprožimo vprašanje Svete Gere, saj gre za nesporno hrvaško ozemlje, na katerem so slovenske vojaške instalacije, in sicer zelo specifične," je v odzivu na novinarsko vprašanje o slovenskem pogojevanju ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z urejanjem spora o Ljubljanski banki dejal Karamarko, ki je vodenje največje hrvaške opozicijske stranke prevzel maja letos.

Erjavec je v ponedeljek dejal, da je reševanje vprašanja deviznih vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki v okviru nasledstva pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu.

Vovk: Hrvaška bi se morala držati obvez
V pogovoru za hrvaško televizijo HRT je slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Vovk izrazil prepričanje, da Slovenija ne bo stala na poti Hrvaške v Evropsko unijo, vendar je poudaril, da bi se morala držati mednarodnih dogovorov in obvez, na katere je Hrvaška pristala z zaključkom pristopnih pogajanj.

"Pred nami ni celoten problem Ljubljanske banke, ampak samo manjši del, ki se nanaša na dve tožbi, ki sta jih Privredna in Zagrebška banka vložili proti Novi Ljubljanski banki, a jih na žalost ne vodijo one, ampak jih z dovoljenjem vodi hrvaška država. Menimo, da za to dovoljenje ni prostora, če upoštevamo mednarodne sporazume," je dejal Vovk.

"Vprašanje Ljubljanske banke je nasledstveno vprašanje, o tem se je sklenil mednarodni sporazum, ki se imenuje nasledstveni sporazum in ga je potrdil tudi hrvaški sabor," je dejal slovenski veleposlanik.

Vovk je ob tem omenil izjavo enega izmed slovenskih analitikov, ki je dejal, da bi bilo dobro deblokirati Ljubljansko banko na Hrvaškem, saj bi ta lahko začela delovati in bi lahko varčevalcem povrnila njihove prihranke, imela pa bi tudi koristi od hrvaških podjetij, ki ji dolgujejo več kot milijardo evrov.

Lukšič: Spet gre na slabše
Zaplete v odnosih s Hrvaško je komentiral tudi vodja slovernskih socialdemokratov Igor Lukšič, ki obžaluje, da se zasotruje v odnosih s Hrvaško. Pojasnil je, da je prejšnja vlada uredila odnose s Hrvaško, a gre zdaj "žal spet na slabše".

Sam meni, da ne bi bilo dobro, če bi bila Slovenija med zadnjimi, ki bi ratficirala hrvaško pristopno pogodbo, saj bi bilo to zelo slabo sporočilo za nadaljnje medsosedske odnose.