Hrvaški časopis se je razpisal, da je stanje v Sloveniji postalo tako alarmantno, da ''nihče več ne pričakuje, da bi se lahko zgodilo kaj pozitivnega in živijo v izrednem stanju. Slovenija, ki je iz Bruslja več let prejemala čestitke, da je 'najuspešnejša država' na območju nekdanje Jugoslavije, je padla v globoko gospodarsko krizo, v zadnjih mesecih pa je iz omare padlo še nekaj okostnjakov, ki so situacijo še dodatno otežili, a vlada v Ljubljani je verjela, da so bili dobro zakopani ...''

Glede na to, da sta se zunanja ministra Hrvaške in Slovenije Vesna Pusić in Karl Erjavec v Dubrovniku dogovorila, da bosta državi imenovali po enega finančnega strokovnjaka, ki bosta predlagala rešitev spora o Ljubljanski banki (LB), to lahko pomeni le kupovanje časa, ker je jasno, da slovenski premier Janez Janša ne bo popustil pri LB-ju, piše Večernji list.

''Janša želi Zagreb na kolenih''
Izplačilo deviznih prihrankov in obresti nekdanjim deviznim varčevalcem LB-ja je druga najbolj grozljiva nočna mora za Slovenijo, potem ko so izbrisani začeli uveljavljati svoje pravice po odločitvi sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ocenjuje zagrebški časnik. Dodaja, da je Janševa vlada že povedala, da denarja za izplačila izbrisanim ni.

"Zato je razumljivo, da je Slovenija, ko gre za Hrvaško, zavzela izjemno ostro stališče in se je odločila, da ne bo ratificirala hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, dokler Zagreb ne bo odstopil od kakršnih koli terjatev, ko gre za devizne prihranke," navaja časnik.

Kot poudarja, je na eni strani finančni razlog, na drugi pa želja "trmastega generala Glanzkopfa" Janeza Janše, da bi porazil Hrvaško na eni od dveh odprtih front. Mejo, zaradi katere je njegova vlada blokirala hrvaška pristopna pogajanja jeseni 2008, je zase "ugrabil" Borut Pahor, ki se je obrnil proti rešitvi, podobni tisti, kar je Hrvaška predlagala več let - mednarodni arbitraži.

"Janši je ostal samo LB in se je trdno odločil, da od ratifikacije pogodbe med Hrvaško in EU-jem ne bo nič, dokler Zagreb ne bo na kolenih," poudarja časnik. Dodaja, da Janšo pri tem podpira večina politikov in celo predsednik države Danilo Türk.

Vse je odvisno od ratifikacije pogodbe med Hrvaško in EU-jem
Hrvaška verjetno pričakuje, da se bo nekako ponovil "Nato scenarij", ko zaradi pritiskov Washingtona v Sloveniji niso razpisali referenduma o vstopu Hrvaške. Časnik je ob tem spomnil, da je pristopni sporazum Hrvaške za zdaj ratificiralo le enajst članic EU-ja, do načrtovanega vstopa Hraške v povezavo pa je ostalo zgolj enajst mesecev. Dodal je, da so težave pri ratifikaciji lahko mogoče tudi na Nizozemskem, Finskem in v Veliki Britaniji.

Če bo do junija 2013 ostalo še nekaj ratifikacij, bo Janša lahko zadovoljen, ker se bo lahko skrival za njimi. Če pa bo ostal sam, bo jasno, da bo pod močnim pritiskom, da ne bo ovira Hrvaški na poti v EU, ocenjuje Večernji list.

"To je pa najboljša novica za hrvaške varčevalce: takrat se bodo odprle poti proti slovenskim sodiščem, kjer bodo lahko zahtevali vračilo denarja. Z obrestmi vred, kar bo osupnilo Janšo in slovensko politiko, ki je bila podobno slepa kot v primeru meje." V naslednjem odstavku pa so zapisali, da bo po vsej verjetnosti Hrvaška z vstopom v EU znova poiskala pravico na sodišču in zahtevala povrnitev denarja varčevalcev, ''in to z obrestmi''.

Ameriški veleposlanik v Zagrebu: Hrvaška članica EU-ja od 1. julija 2013
Večernji list je danes ločeno objavil tudi pogovor z ameriškim veleposlanikom na Hrvaškem Jamesom Foleyem, ki je končal svoj mandat v Zagrebu. "Menim, da Slovenija in Hrvaška lahko uredita medsebojne probleme, ki ne bi smeli biti razlog za kakršno koli blokado. ZDA ne sprejemajo takšnih blokad," je dejal Foley in izrazil upanje, da bodo vse države članice EU-ja pravočasno in brez večjih težav ratificirale hrvaško pristopno pogodbo.

Kot je dodal, je za vso pomoč Hrvaški na poti v EU imel tudi navodila državne sekretarke Hillary Clinton. Kot je še povedal, v Washingtonu niso dobili nobenega namiga iz držav članic EU-ja, da bi nastali problemi pri ratifikaciji hrvaške pogodbe. V pogovoru za Jutarnji list pa je Foley poudaril, da ZDA pričakujejo, da bo Hrvaška od 1. julija 2013 nova članica EU-ja.