Zakonodaja za delavce, ki delajo za spletne platforme, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, prinaša pa tudi večjo preglednost delovanja platform.

Potem ko do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo članice danes podprle predlog direktive o platformnih delavcih, je ta prejel zadostno podporo. Dogovor sta podprli tudi Estonija in Grčija, ki sta se 16. februarja na glasovanju o dogovoru s parlamentom vzdržali. Njuna predstavnika sta v razpravi napovedala podporo "v duhu kompromisa".

Nemški minister Hubertus Heil iz vrst socialdemokratov (SPD) je medtem dejal, da je Nemčija zaradi nesoglasij znotraj vladne koalicije še naprej vzdržana.

Pri nasprotovanju vsaj za zdaj vztraja Francija. Namestnik francoskega stalnega predstavnika pri EU-ju Cyril Piquemal je sicer poudaril, da so pripravljeni na uradnem glasovanju podpreti zakonodajo, če bodo v prihodnjih dneh vanjo vključena določena pojasnila glede domneve obstoja delovnega razmerja.

Dogovor s parlamentom je v razpravi podprl tudi slovenski minister za delo Luka Mesec. Poudaril je, da sta poleg pravne domneve pomembni tudi preglednost platform in algoritmov, na podlagi katerih te platforme delujejo.

Začasni dogovor, ki ga je belgijsko predsedstvo Sveta EU-ja v imenu članic z Evropskim parlamentom doseglo 8. februarja, za posameznike, ki delajo za digitalne platforme, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, ki jo bo mogoče učinkovito izpodbijati. Pogoje bo določila vsaka članica posebej.

Boljša zaščita tudi na področju varovanja osebnih podatkov

Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce, nadzoroval človek.

Z novimi pravili pa bodo delavci bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.

Zakonodajo bosta morala zdaj Svet EU-ja in Evropski parlament še dokončno potrditi, po uradnem sprejetju pa bodo imele članice dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo.
Zakonodaja bo prinesla boljše delovne pogoje za več deset milijonov platformnih delavcev, med njimi za raznašalce hrane pri podjetjih Wolt in Glovo ter voznike pri podjetju Uber.

Študija Evropske komisije iz leta 2021 ugotavlja, da sektor platformnega dela zaposluje več kot 28 milijonov ljudi, pri čemer bo njihovo število do leta 2025 po pričakovanjih naraslo na 43 milijonov. Trenutno bi bilo lahko kljub obstoju delovnega razmerja samozaposlenih najmanj 5,5 milijona delavcev.