Bašar Al Asad je vodenje Sirije leta 2000 prevzel od svojega očeta. Foto: EPA
Bašar Al Asad je vodenje Sirije leta 2000 prevzel od svojega očeta. Foto: EPA
Sankcije proti Siriji

Že na začetku maja je EU uvedel prepoved prodaje orožja in izdajanja vizumov ter zamrznitev premoženja za brata sirskega predsednika, ki poveljuje elitni oklepni diviziji, s katero so pomagali zatreti proteste, ki v Siriji potekajo od sredine marca. Sankcije so bile takrat uvedene še za štiri predsednikove bratrance in nekaj predstavnikov režima.

Zdaj so se zunanji ministri EU-ja na srečanju v Bruslju odločili, da bodo na črno listo dodali še sirskega predsednika Asada in devet visokih predstavnikov režima.

"EU je odločen sprejeti nadaljnje ukrepe brez oklevanja, če bo sirsko vodstvo vztrajalo na trenutni poti," so v izjavi za javnost zapisali ministri.

Asad ni prisluhnil
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je ob uvedbi sankcij dejal, da bi se jim lahko Asad izognil, če bi prisluhnil protestnikom in se odločil za pot reform. "Če neki režim na takšen način, z nasiljem, zatira svoje ljudi, mora EU odgovoriti," je prepričan Westerwelle.

Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka protestov sredi marca ubitih več kot 800 civilistov, medtem ko so oblasti priprle nekaj tisoč ljudi. Sirske oblasti odgovornost za nasilje pripisujejo oboroženim tolpam, ki naj bi jih podpirali islamski skrajneži in tuje sile. Damask trdi, da so ubili več kot 120 pripadnikov varnostnih sil.

Sankcije proti Siriji