Negativno izražanje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zvezi Nato kot zastareli organizaciji, napovedan odhod vojaško močne Velike Britanije iz Evropske unije, na drugi strani pa "ruske operacije" in konflikt na vzhodu Ukrajine. Vse to so elementi, ki pri evropskih voditeljih upravičeno vzbujajo razmisleke o povečanju vojaških zmogljivosti. Tudi tistih ultimativnih, ki vključujejo jedrsko orožje.

Kaczynski za EU kot jedrsko supersilo
Tako je Jaroslaw Kaczynski, vodja vladajoče stranke na Poljskem Zakon in pravičnost, pred obiskom nemške kanclerke Angele Merkel na začetku februarja za nemški časopis FAZ dejal, da se zavzema za "EU kot jedrsko supersilo", pri čemer naj bi vodilno vlogo kot največja in gospodarsko najmočnejša država v Evropi odigrala Nemčija. Kaczynski meni, da bi le radikalna okrepitev vojaške moči EU-ja, kar vključuje povečanje oziroma za nekatere države sploh pridobitev jedrskega orožja, zagotovila varnost Poljski in vzhodni Evropi pred "agresivno Rusijo". Kaczynski je dodal, da za "polmilijardno skupnost to ne bi smela biti nerealna ambicija".

Nemška vlada nima v načrtu jedrskega oboroževanja
Ni uradno potrjeno, ali je pozneje na srečanju Kaczynskega in Merklova beseda tekla tudi o "jedrski temi". Iz urada nemške kanclerke so sporočili le, da "nemška vlada ni vključena v noben načrt jedrske oborožitve Evrope". Kakor koli, kost je bila vržena. Časopis Spiegel se tako sprašuje, ali je čas, da Nemčija pridobi svoje lastno jedrsko orožje, Financial Times pa je Nemčijo "pozval", naj "razmišlja o nepredstavljivem". Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je povedal, da bo Nemčija povečala obrambne izdatke, pri čemer pa ima sam določene pomisleke: "Ne vem, ali bodo nemške sosede glede na zgodovinske izkušnje res zadovoljne, če postanemo velika vojaška sila sredi Evrope. Dvomim o tem." Gabriel je imel seveda v mislih nacistično Nemčijo, ki si je pokorila večji del Evrope, nato pa so jo z velikimi žrtvami porazile združene sile Sovjetske zveze in zahodnih zaveznic. Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija pri razvoju vojaških zmogljivosti nekoliko "rezervirana". Je zdaj čas za bolj militarizirano oziroma celo za Nemčijo z jedrskim orožjem?

General Domröse: Odprli bi Pandorino skrinjico
General Hans-Lothar Domröse, nekdanji poveljnik v Natu, meni, da ne. Domröse opozarja, da pridobitev jedrskega orožja ni rešitev: "S tem bi odprli Pandorino skrinjico in začeli novo oboroževalno tekmo. Državam, kot je Iran, bi tako še težje preprečili pridobitev jedrskega orožja." Wolfgang Ischinger, direktor vplivne varnostne konference v Münchnu, pa pravi, da bi Nemčija "s pridobitvijo jedrskega orožja - samostojno ali v okviru EU-ja - kršila mednarodno pravo". V mislih je imel predvsem pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki so jo podpisali in ratificirali tudi Nemci.

Ne bomb, Nemčija naj le plača njihov razvoj
Roderich Kiesewetter, poslanec v nemškem parlamentu, nekdanji polkovnik in govorec za področje zunanje politike v najmočnejši nemški stranki CDU, pa meni, da mora Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju "evropskega jedrskega arzenala". A dodaja, da namesto da bi Nemčija pridobila lastno jedrsko orožje, naj plača že obstoječima evropskima jedrskima silama Franciji in Veliki Britaniji, da povečata svoje jedrske zmogljivosti in zagotovita jedrski ščit nad staro celino. Ta ukrep bi zahteval veliko denarnih sredstev, a Kiesewetter meni, da bi ga EU lahko financiral skozi skupni obrambni proračun.

Nemčija in Francija morata zapolniti praznino
Gustav Gressel iz miselnega vozlišča European Council on Foreign Relations meni, da VB ob brexitu ni zanesljiv partner, zato meni, "da če ZDA ne bodo več pripravljene pomagati pri jedrski obrambi Evrope, potem morata nastalo praznino zapolniti Nemčija in Francija". Kot že rečeno, sta Velika Britanija in Franciji edini evropski jedrski sili. Vsaka razpolaga s po nekaj sto jedrskimi konicami (bombami), kar je dovolj za odvračanje napada na posamezno državo, a premalo za "jedrski ščit" in bistveno manj od jedrskih supersil Rusije in ZDA, ki imata vsaka po približno 7.000 jedrskih konic.

Trump vznemiril Evropejce, Pence jih pomirja
Znotraj zveze Nato imajo nekatere evropske članice Belgija, Nemčija, Italija in Nizozemska na svojem ozemlju shranjenih med 10 in 20 jedrskih bomb, a to je ameriško orožje, ki ga lahko uporabijo le ob privolitvi ZDA. Potem ko je novi ameriški predsednik Trump med predvolilno kampanjo izjavljal, da ni nujno, da bi ZDA branile svoje zaveznice v Natu, je podpredsednik Mike Pence na nedavnem obisku v Bruslju "pomiril" Evropejce in jim zatrdil, da so ZDA zavezane partnerstvu z Evropo, a hkrati opozoril, da morajo evropske članice prispevati več k skupni obrambi. Ameriška zaveza kolektivni obrambi Evrope po 5. členu Severnoatlantske pogodbe za zdaj torej ostaja, a kljub temu je prisotna določena mera negotovosti.

Kdo v Evropi bi nadziral "rdeči gumb"?
"Dokler obstaja zveza Nato, ni nobene potrebe, da bi Evropa začela oboroževalno tekmo z jedrskim orožjem. Rusija ima nekaj tisoč jedrskih konic. Če bi Evropa želela ustvariti podoben arzenal, bi to za seboj potegnilo velike stroške. Ključno vprašanje pa je, kdo bi nadziral rdeči gumb," se sprašuje Ulrich Kühn iz miselnega vozlišča Carnegie Endowment for International Peace. Namesto tega predlaga, da se evropske države povežejo na obrambnem področju in izboljšajo svojo pripravljenost v klasičnem, to je v konvencionalnem bojevanju. Nemčija sicer spada v skupino držav, ki bi zaradi svoje gospodarske moči, tehnološke razvitosti in močne industrije lahko zelo hitro razvile jedrsko orožje. Poleg nje to velja še za Švedsko, Južno Korejo, Kanado, Avstralijo, Brazilijo, Argentino in Mehiko.

Šibkost privablja agresijo, moč jo odvrača
Kakor koli, (bližnja) prihodnost bo pokazala, ali bo Evropa morala okrepiti svoj jedrski arzenal. Bodisi na temelju že obstoječih jedrskih sil Francije oziroma Velike Britanije bodisi se bo jedrskemu klubu morda pridružila Nemčija. Svet brez jedrskega orožja bi bil idealen. A odkar je nemški kemik Otto Hahn decembra 1938 s cepitvijo atomskega jedra urana spustil "duha iz steklenice" in utrl pot jedrski bombi, poti nazaj ni več. Jedrsko orožje je realnost. Vsa prizadevanja za jedrsko razorožitev planeta Zemlje so bolj ali manj jalova. Celo nasprotno. Tako Trump kot tudi ruski predsednik Vladimir Putin sta pred kratkim dejala, da bosta največji jedrski sili na svetu okrepili svoj jedrski arzenal. Kaj naj torej stori Evropa? Odgovor realizma, najvplivnejše teorije mednarodnih odnosov, je znan: šibkost privablja agresijo, moč jo odvrača. In logika jedrskega orožja je predvsem odvračanje potencialnih napadalcev, ne napadanje.

Aleš Vozel, @vozela1