Šlo naj bi za selitev več kot 20 jedrskih konic, selitev pa je po navedbah portala zahtevna tako tehnično kot politično, zlasti zaradi zaostritve odnosov med ZDA in Ankaro po spodletelem vojaškem udaru sredi julija. Turčija za puč obtožuje v ZDA živečega klerika Fetullaha Gülena in njegove privržence, ker ji ga ZDA ne želijo izročiti, pa Američane obtožujejo, da na ta način podpirajo pučiste.

Po navedbah nedavnega poročila Centra Simson je po koncu hladne vojne v Turčiji ostalo okoli 50 ameriških taktičnih jedrskih raket oz. bojnih konic. Nameščene so v letalski bazi Incirlik, kakih 100 kilometrov severno od meje s Sirijo.

Med spodletelim vojaškim udarom v Turčiji 15. julija so Incirliku prekinili oskrbo z elektriko, turška vlada pa je prepovedala ameriškim letalom vzletanje in pristajanje v bazi. Na koncu je bil poveljnik tega turškega oporišča aretiran zaradi domnevne vpletenosti v puč. Ali bi ZDA lahko ohranile nadzor nad orožjem, če bi se notranji spor v Turčiji zaostril, je glede na omenjeno poročilo težko odgovoriti.

Bodica za Rusijo
Poleg tega so se odnosi med ZDA in Turčijo po poskusu vojaškega udara tako poslabšali, da Washington Ankari ne zaupa več, da bi lahko gostila to orožje. Zato ga zdaj selijo v romunsko letalsko oporišče Deveselu, še navaja EurActiv. V omenjeni romunski bazi imajo ZDA nameščen glavni radar in prestrezne rakete za svoj protiraketni ščit, ki močno razburja Rusijo. Namestitev jedrskega orožja v to bazo pa bi še dodatno razbesnila Moskvo, ocenjuje EurActiv.

Ne v Washingtonu ne v Ankari se za zdaj še niso odzvali na poročila o selitvi jedrskega orožja iz Turčije, je pa Nato malce dvoumno sporočil, da je politika zavezništva taka, "da mora biti jedrsko orožje zavarovano".

V Romuniji zmedeni
V Romuniji medtem informacije, da naj bi odslej gostili jedrske konice, ostro zavračajo. Alina Matis, zunanjepolitična novinarka romunske TV-postaje Digi24, je za MMC povedala, da ima tamkajšnja sedma sila velike težave pri poročanju o tej zgodbi, saj prav vsak njihov vir trdi, da to ni mogoče.

"Tako romunsko zunanje ministrstvo kot romunsko obrambno ministrstvo poročanja EurActiva ostro zavračata. In večina vojaških analitikov, s katerimi smo kontaktirali, pravi, da je tehnično nemogoče, da bi oporišče v Deveseluju skladiščilo ameriško jedrsko orožje. Pravijo, da za to nimajo infrastrukture," je povedala Matisova.

Analitiki kot argument podajajo predvsem dejstvo, da gre pri ameriškem jedrskem orožju v Incirliku za bojne konice, kar pomeni, da jih lahko izstrelijo le bojna letala, oporišče v Deveseluju z raketnim ščitom pa nima pristajalne steze za letala, saj gre za oporišče za hranjenje raket. V Romuniji je sicer še eno vojaško oporišče, ki ga uporablja ameriška vojska, a tisti del, ki ga uporabljajo Američani, prav tako nima vzletne steze, še razlaga Matisova.

Glede na prakso iz hladne vojne neuradne informacije o lokacijah nameščenih jedrskih raket in konic v Evropi niso bile nikoli uradno potrjene. Je pa vendarle javno znano, da so nameščene v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Italiji, še navaja EurActiv.