Pred 50 leti je grška vojaška hunta na Cipru izvedla državni udar in strmoglavila vlado takratnega predsednika republike, nadškofa Makariosa. V odgovor je turška vojska 20. julija 1974 v "mirovni in osvobodilni operaciji", kot označujejo dogodek, zasedla severni del otoka, tja naselila prebivalce turške narodnosti z drugih delov Cipra in iz Turčije, grške prebivalce, skupno več kot 160.000, pa izgnala.

Sorodna novica Ciper je razdeljen že 50 let. Kaj je rešitev – združitev otoka, dve državi ali kaj tretjega?

Devet let pozneje, leta 1983 je turško ozemlje razglasilo samostojno državo, Turško republiko Severni Ciper, ki obsega slabih 37 odstotkov ozemlja otoka in ki je mednarodna skupnost ne priznava. Edina, ki jo priznava, je Turčija.

Danes oziroma ob zadnjem popisu prebivalstva pred dobrim desetletjem na Cipru živi 1,13 milijona ljudi, od tega 840.000 v Republiki Ciper, približno 300.000 pa na severnem delu otoka.

Oba dela otoka ponekod ločuje zelena meja, ponekod pa prava ograja, zavarovana z rezilno žico, že vse od začetka pa jo nadzorujejo pripadniki mirovne misije Združenih narodov.

Na grškem delu pripravljajo cerkveno žalno slovesnost, s katero se bodo spomnili več kot 6000 grških žrtev "turške vojaške invazije", dogodka pa se bo predvidoma udeležil tudi grški premier Kiriakos Micotakis.

V Nikoziji so se ob zori oglasile sirene, ob isti uri, ko se je na ta dan leta 1974 začela turška invazija. Ciprski predsednik Nikos Hristodulides pravi, da bo "črni dan" v znamenju žalovanja in spomina na mrtve. "Če res želimo počastiti vse, ki so bili žrtvovani za to, da smo mi danes še tukaj – kot Republika Ciper – moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znova zaženemo mirovni dialog," je dejal v nagovoru ob obletnici.

"Ne glede na to, kaj gospod Erdogan in njegovi predstavniki na zasedenih območjih počnejo ali govorijo, je Turčija 50 let pozneje še naprej odgovorna za kršenje človekovih pravic celotnega ciprskega ljudstva in za kršenje mednarodnega prava," je dodal.

Erdogan ne vidi koristi pogajanj

Severni del otoka pa je ob obletnici obiskal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Ob prihodu je dejal, da ne vidi nobene koristi od nadaljevanja pogajanj pod vodstvom Združenih narodov o prihodnosti otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Prepričani smo, da na Cipru ni mogoča federalna rešitev. Nikomur ne koristi, če rečemo, da nadaljujemo pogajanja tam, kjer smo jih pred leti končali v Švici," je povedal. Vseeno pa je poudaril, da so se pripravljeni pogajati ter doseči trajni mir in rešitev.

Zadnjega pol stoletja so med ozemljema potekali bolj ali manj neuspešni mirovni pogovori. Leta 2002 je takratni generalni sekretar ZN-a Kofi Anan predstavil obsežen mirovni sporazum, ki je predvideval federacijo z dvema enotama, vodilo pa bi jo rotirajoče predsedstvo. Ta ideja se ni nikoli udejanjila.

Pred dvema desetletjema, ko se je Republika Ciper približevala Evropski uniji, je bil eden izmed pogojev za pridružitev tudi to, da se sprti strani dogovorita o načrtu Združenih narodov o novi ureditvi. Aprila leta 2004 so na otoku dejansko izvedli referendum, na katerem so vse prebivalce vprašali, ali sprejemajo načrta ZN-a za vnovično združitev otoka, da bi otok kot celota vstopil v Evropsko unijo. Načrt so podprli turški Ciprčani, grški pa so ga z veliko večino zavrnili, kar je bil za Turke velik udarec. 1. maja 2004, na isti dan kot Slovenija, je tako Ciper postal ena izmed desetih novih članic Unije, a le grški del otoka.

Z novimi voditelji in novimi razmerami se je vedno znova pojavilo upanje, da bi meja na Cipru padla. Aprila leta 2008 so tako prvič po letu 1964 znova odprli simbolični prehod Ledra Street, ki ločuje turški in grški del prestolnice Nikozija, a pogovori so bili odvisni od tega, kdo je bil na čelu ene in druge skupnosti – ali zagovorniki neodvisnosti ali enotnosti.

Pogajanja so se dokončno ustavila po letu 2017 in so od tedaj na mrtvi točki. Nikozija tako danes ostaja edino glavno mesto na svetu, ki ga deli meja. Prehod med ločenima deloma mesta je danes sicer mogoč brez kakšnih koli zapletov.