Dokumenti razkrivajo tudi, kako je nekdanji direktor podjetja osebno posredoval, da bi preprečil policiji dostop do računalnikov. Uber na očitke odgovarja, da njegovo "preteklo vedenje ni bilo v skladu z zdajšnjimi vrednotami" podjetja, ki je danes "povsem drugačno".

T. i. Uberdokumenti so zbirka več kot 124.000 dokumentov, vključno s 83.000 e-pismi in tisoč drugimi dokumenti, ki vključujejo pogovore, ki segajo v obdobje med letoma 2013 in 2017. Dokumentacija je bila posredovana Guardianu, deljena pa tudi z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in vrsto medijskih organizacij, vključno z BBC-jem.

V dokumentih je sploh prvič razkrito, kako je Uber z lobiranjem in premetenim oglaševanjem, ki je podjetje stalo 90 milijonov dolarjev letno, novačil sebi naklonjene politike, ki so mu pomagali pri njegovih prizadevanjih poseči v evropsko taksiindustrijo.

In medtem ko so francoski vozniki taksijev občasno srdito protestirali proti Uberju, je bil poznejši francoski predsednik Macron na "ti" s kontroverznim direktorjem Uberja Travisom Kalanickom, ki mu je zagotovil, da bo zakonodajo reformiral v korist podjetja.

Je Neelie Kroes kršila etiko?

Uberjeve neusmiljene poslovne taktike so bile dobro znane, a dokumenti dajejo prvič edinstven vpogled v to, kako daleč je šlo podjetje, da bi doseglo svoje cilje.

Med drugim kažejo, kako se je nekdanja komisarka EU-ja za konkurenco Neelie Kroes še pred iztekom svojega mandata dogovarjala z Uberjem za prestop v podjetje, nato pa skrivoma lobirala zanj, s čimer je morebiti kršila tudi etični kodeks EU-ja.

V tistem času Uber ni bil samo eno najhitreje rastočih podjetij na svetu, ampak tudi eno najbolj kontroverznih, ki so ga pestile številne tožbe, obtožbe spolnega nadlegovanja in škandali, vezani na kršitve varnosti osebnih podatkov. Delničarjem je nazadnje prekipelo in so leta 2017 Travisa Kalanicka prisilili k odstopu.

Uber trdi, da je njegova zamenjava, Dara Khosrowshahi, dobila nalogo, da "preoblikuje prav vsak vidik delovanja Uberja", in "uvedla strog nadzor, potreben za obratovanje kot javno podjetje".

"Kmalu bomo zaplesali"

Prva Uberjeva lokacija v Evropi je bil Pariz, kjer pa je podjetje naletelo na oster odpor taksistov, ki je vrhunec doživel s pouličnimi protesti. Avgusta 2014 je bil ambiciozni nekdanji bančnik po imenu Emmanuel Macron ravno imenovan za gospodarskega ministra. V Uberju je videl vir rasti, in ker je krvavo potreboval nova delovna mesta, je priskočil na pomoč.

V ta namen je imel oktobra sestanek s Kalanickom ter drugimi izvršnimi možmi in lobisti, s čimer se je začelo dolgo, a malo znano dejavno sodelovanje z interesi Uberja znotraj francoske vlade.

Lobist za Uber Mark MacGann je srečanje opisal kot "veličastno". "Česa takega še nisem videl. Kmalu bomo zaplesali," je dejal, sodeč po dokumentih.

Macron in Kalanick sta postala dobra prijatelja in se srečala še najmanj štirikrat, med drugim tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Nekoč so iz Uberja pisali Macronu, kako "izjemno hvaležni so mu". "Odprtost in sprejem, ki smo ju bili deležni, ni nekaj običajnega v vladno-industrijskih odnosih."

Francoske voznike taksijev je še posebej razburilo lansiranje UberPopa leta 2014, ponudbe, ki je omogočila voznikom brez licence, da po precej nižjih cenah ponujajo prevoze. Sodišča in parlament so aplikacijo prepovedali, a jo je Uber kljub temu še naprej ponujal. Macron sicer ni mislil, da ima UberPop prihodnost, je pa še naprej sodeloval s podjetjem in po njegovi želji oblikoval francosko zakonodajo.