Sodišče je pritožbo sprejelo v odločanje in do razsodbe o ustavnosti preprečilo ratifikacijo sporazuma. Odločitev mora sprejeti do začetka marca, prva obravnava pa je predvidena sredi januarja.

Presojo so zahtevali poslanci opozicijske Demokratske stranke, ki premierju Ediju Rami očitajo, da je odločitev sprejel brez posvetovanja s predsednikom, parlamentom ali z Združenimi narodi. Prepričani so, da dogovor krši ustavo in mednarodno pravo na področju človekovih pravic in svoboščin, čeprav oba premierja, Rama in italijanska kolegica Giorgia Meloni, trdita drugače.

Meloni je pred časom zatrjevala, da je slišala vrsto "lažnih novic o tem sporazumu, tudi to, da želimo zgraditi nekakšen italijanski Guantanamo, deportirati prebežnike, da sporazum krši mednarodno pravo". Po njenih besedah ta sporazum "krši le pravico tihotapcev ljudi, ki je bila v preteklosti pogosto zagotovljena, a je ta vlada nikakor ne zagotavlja".

Dogovor, ki naj bi veljal pet let in ki naj bi razbremenil Italijo ter pospešil obravnavo prošenj za azil, sta novembra podpisala oba premierja. Italija naj bi do pomladi zgradila dva sprejemna centra, v enem bi obravnavali prošnje prebežnikov, ki jih rešijo na morju, za azil, v drugem pa bi izvajali druge postopke.

Skupaj bi lahko nastanili okoli 36.000 prebežnikov letno. Letos je sicer v Unijo na nedovoljen način vstopilo 236.000 ljudi, največ prek Sredozemskega morja v Italijo.

Kot pravi Arilda Lleshi, aktivistka za človekove pravice, imajo moralno dolžnost, da odprejo vrata vsakomur, ki potrebuje pomoč, nimajo pa moralne dolžnosti reševati svetovnih težav, saj tega preprosto ne zmorejo. A premier se jih ves čas loteva, tudi za to, da bi dobil mednarodno priznanje, pri tem pa ljudi doma ne vpraša ničesar.

Centra na območju, kjer Albanija načrtuje elitni turizem, naj bi delovala pod italijansko zakonodajo z italijanskim nadzorom. Albanija pa naj bi vse, ki s prošnjami za azil v Italiji ne bodo uspešni, deportirala v države izvora.